Naša največja in najmodernejša skakalnica

Danes prinašamo v prerezu načrt naše največje in najmodernejše skakalnice, ki jo je lani pričela po načrtih g. ing. Stanka Bloudka graditi SK Ilirija v Planici nasproti svojega doma, zdaj pa jo dovršuje savez. Ta impozantna skakalnica ni samo največja v Jugoslaviji, temveč nedvomno tudi v srednji Evropi, saj bo dovoljevala skoke nad 80 m. Podobna skakalnica je na Nižjem Saškem, večjo pa so zgradili lani tudi Avstrijci na gori Isel, ki je pri tekmah FIS-a pokazala, da je tehnično slabo grajena in izpeljana. Prvotni Bloudkov načrt je bil, da bi skakalnica dovoljevala skoke do 70 m, a savez, ki je prevzel njeno izpolnitev, je načrt izpremenil toliko, da bodo mogoči 80- ali pa celo 90 metrski skoki. (...) Samo letošnja gradnja skakalnice je doslej veljala 35.000 Din. Prihodnje leto bodo skakalnico še razširili, zlasti doskok, uredili iztek ter namestu provizornega sedanjega mostu postavili trajni most za zalet. Ves prostor skakalnice meri 6780 m

2

. Pogled na skoke raz planiške skakalnice bo res diven, saj bo pri skoku 80 m skakalec skočil 40 m globoko.

Novi trenerji JZSS

Da omogoči svojim tekmovalcem zadosten kondicijski in tehnični trening pred državnim prvenstvom in da pridobe na rutini tako v vztrajnostnem tekmovanju, kakor v skokih, je sklenil JZSS tudi letos pozvati več trenerjev, ki naj naše tekmovalce pripravijo za bodoča srečanja doma in v inozemstvu. Že minuli teden je prispel v Ljubljano Leoš Stechlik, član češkega smučarskega saveza, ki je takoj prevzel trening tekmovalcev Smučarskega kluba Ljubljane na Mrzlem studencu; v sredo je prispel v Ljubljano drugi trener, znani nemški favorit Erich Marx, a včeraj norveški skakač Björn Jahr. (…) 19letni Björn Jahr, ki je po poklicu kontoarist pri neki paroplovni družbi, bo porabil svoj zimski dopust kot trener naših skakačev. Na Norveškem je znan kot eden največjih talentov, nova zvezda na polju skakalne umetnosti. Jahr bo ostal čez praznike v Ljubljani, kjer bo na Rožniku, na ilirijanski skakalnici treniral naše skakače, nato pa pojde na Gorenjsko, kjer ostane do konca marca. (...) JZSS ima s svojimi trenerji sploh srečo. Hansen, ki je več let treniral naše vrste, je danes mednarodno priznana kapaciteta za gradnjo skakalnic in je njegovo mnenje v tehnični komisiji FIS glede sposobnosti skakalnice odločilno. (...)

Slovenski narod, 23. decembra 1933

Halo! Tukaj Jugoslavija:

Planica – 101 m!

Albin Novšak skočil 89,5 m

Tudi brez Norvežanov je Planica dosegla svoj cilj – najdaljši skok na svetu – V konkurenci je pet Avstrijcev zasedlo prva mesta – Novi rekordi Novšaka in Priboška

Kakor je kazala že sončna sobota, smo v letošnji zimski sezoni poleg Nemcev na olimpijadi.

Z vremenom zadeli drugi glavni dobitek na naši tretji skakalni tekmi v Planici. Noč od sobote na nedeljo je bila jasna in že navsezgodaj zjutraj, ko so začeli po 6. prihajati prvi posebni vlaki v rateški kot, je zlato sonce že prodiralo zadnje megle in kukalo na ta lepi gorski svet. Takole okoli 8. je bila že vsa dolina naših skakalnic v najlepšem zimskem čaru, kakor si lepšega za tako meddržavno prireditev nismo mogli želeti.(...)

Kakor znano, je bila današnja mednarodna skakalna tekma v Planici že tretja v treh letih zaporedoma in so si prireditelji na zadnjih dveh nabrali marsikaj skušenj in se ni ponovilo karkoli – brez izjeme tudi to pot ni šlo – kar je vrglo na prvi dve prireditvi nekoliko sence. Vzporedno s prireditelji je šla tudi

Naša železniška uprava, ki je to pot zagrabila prometno vprašanje prav v temeljih, ojačila osobje na vseh postojankah od Jesenic do državne meje, in kar je bilo glavno, poskrbela za to, da je večina vlakov, ki so davi prihajali z nekako 20 minutnimi razmaki do naše zadnje železniške postaje, po kratkem postanku odhajala dalje v Italijo, odkoder se je zvečer spet brez zamud vračala v Planico. Kakor že rečeno, so prireditelji izkoristili dragocene izkušnje zadnjih dveh let in se predvsem temeljito posvetili rediteljskemu in blagajniškemu vprašanju, ki je bilo letos rešeno prav idealno. Velika večina obiskovalcev je prišla v Planico opremljena že z vsemi potrebnimi znaki in vstopnicam, tako da pri blagajnah in potih proti strmini nad ilirijanskimi domovi ni bilo nikjer nobenega zastoja. (...) Mislimo, da ne pretiravamo, če cenimo današnjo množico pod mogočno napravo Bloudkove zamisli najmanj 10.000 oseb. (...)

O skakalnici sami so se naši in tuji listi že razpisali na široko, tako da so večini že znane ogromne dimenzije, po katerih so bile zdaj dane vse najboljše garancije, da bi bila na današnji prireditvi že v konkurenci padla ona tako osporjena stometrska znamka, ki je prav za prav letos že tretjič največja vaba za dober odstotek vsega občinstva. (…) Dejstvo je, da je planiška strmina zgrajena tako vzorno, da lahko skakalec brez nevarnosti doseže skok 120 m, ki je bil kot skrajna daljava tudi markiran. (...) Prav nasproti skakalnici je bila zgrajena improvizirana tribunica, vsa v zastavah sodelujočih držav, na kateri so zavzeli mesta številni odlični gostje. (...)

Norvežani ne skačejo (…) iz njihovih vrst je zavel precej hud odpor proti rekordnim daljavam in so ta odpor prav nazadnje utemeljevali tako, da bi bilo treba skakalnico kar čez noč prirediti za skoke do 80 m, kar bi ustrezalo menda zdaj veljavnim predpisom. (...) Pohvalno moramo v zvezi s to demonstracijo norveških skakalcev omeniti odločno stališče sodniškega zbora, ki je brez posebnih ceremonij in dolgih pogajanj Norvežane kratko malo in popolnoma upravičeno izključil iz konkurenčnega tekmovanja. (...)

Danes popoldne je iz višine 150 m zletel človek brez peroti in se v nekaj hipih znašel spodaj na nižini – popreje še črna točka visoko gori v skalah Ponce, ki se je v elegantnem loku ustavila pred strmečimi tisoči. (...) Morda je današnji Bradlov uspeh v razvoju skakalne discipline važen mejnik ne samo med nami in Norvežani, temveč tudi med vso srednjo in severno Evropo(...)

Jutro, 16. marca 1936