Kako doživljate izjemne uspehe Tine Maze?

Dosežki, ki jih v tej sezoni dosega Tina Maze, so neverjetni. Po mojem mnenju dosega rekorde, ki ne bodo nikoli več preseženi. Zelo sem presenečen nad tem, kar je v tej sezoni dosegla Tina, saj si niti predstavljal nisem, da je kaj takšnega sploh mogoče. Menim, da takšnih uspehov, kot jih dosega Tina, ne bi mogla izboljšati niti Lindsey Vonn, če bi imela enkratno sezono. Poleg tega se je Tina v tej sezoni predstavila še kot čudovita pevka. Res je neverjetna.

Ste pionir samostojnih poti v alpskem smučanju. Je mogoče vaše začetke za novo državo primerjati z uspehi Tine Maze?

Ko sem se v mojih časih odločal za športno kariero, nisem imel druge poti, kot da se je lotim na povsem samostojen način. Ko sem bil star dvanajst let, sem avstrijsko zvezo zamenjal z luksemburško. Od tistega trenutka naprej sem lahko vadil le po svoji poti. Tinina zgodba je drugačna. Imela je možnost, da trenira z reprezentanco, a se je odločila za samostojno pot. Glede na to, kakšne uspehe dosega in kakšne mejnike postavlja, se je odločila prav. Toda sam menim, da je bolje trenirati znotraj večje ekipe. Zelo težko je biti ves čas na terenu sam, še posebno v pripravljalnem obdobju, ko moraš trdo garati, da si dober na prvih tekmah sezone.

Je možno v alpskem smučanju primerjati različna časovna obdobja, denimo vaše in sedanje?

Največja razlika je v modri barvi na progi. Obdobje karvinga v alpskem smučanju je vsekakor precej drugačno, kot je bilo v mojih časih. Od smučarjev se zahteva drugačno tehnično znanje. Precej se je spremenila tudi postavitev prog. Menim, da bi morala Mednarodna smučarska organizacija storiti kakšno spremembo. Hitrosti so preprosto previsoke, tudi obremenitve telesa so prevelike. Posledica vsega tega so številne poškodbe in grozljivi padci, ki jih lahko vidite praktično na vsaki tekmi.

Pot do vrha pa je bržčas enaka, mar ne?

Vsekakor. Pred petdesetimi leti so moji predhodniki garali, da so bili najboljši, trudil sem se tudi sam, kot so se kasneje tudi naši zanamci. Če želiš biti številka ena na svetu, moraš biti boljši od številke dve, ki prav tako trdno gara. Moraš tvegati več, kot bi si želel, hkrati pa imeti tudi nekaj sreče. Brez sreče ni mogoče priti na vrh.

Menite, da je tekmovalni koledar prenaporen?

Ni. Tina je bila najboljša na začetku sezone, je najboljša na koncu, skratka, je ves čas najboljša in najhitrejša. Za to je trdno garala in dosegla raven, da je lahko vsemu kos. Pokazala je pot, kako je mogoče biti najboljši vso sezono, in druge alpske smučarke ji bodo morale slediti. Ne razumem pa denimo, kako razmišlja Kathrin Zettel. Odločila se je, da bo imela po svetovnem prvenstvu dva tedna premora, potem pa je prišla na tekmo svetovnega pokala, na kateri je bila še slabša, kot je bila na svetovnem prvenstvu. To je neverjetno.

Ali je za uspehe, ki jih dosega Tina Maze, zaslužna vsa ekipa, s katero dela?

Mislim, da bi Tina dosegala enake uspehe, če ob njej ne bi bilo nikogar. Podobno je bilo, ko so zmagovali Ingemar Stenmark, Alberto Tomba ali Hermann Maier. Preprosto so bili tako dobri, da so morali priti na start, opraviti svoje delo, za katerega so bili nagrajeni z zmagami. Ekipa, ki jo ima Tina, ji je na poti nedvomno pomagala, a to je vse. Trener ni nikoli zaslužen za uspehe posameznika. Mu je zgolj v pomoč in tako je tudi pri Tini. Ključ do Tininega uspeha v tej sezoni je, da je precej bolj agresivna kot njene tekmice. Hkrati pa je izjemno fizično pripravljena, da lahko svoje delo opravlja na takšen način, da se lahko bolj približa limitom.

Letos boste praznovali abrahama. Kaj počnete zdaj?

Tu sem s podjetjem, ki se ukvarja z rehabilitacijami po poškodbi. Imenuje se Belmar. S tehnologijo smo zelo pomagali Marlies Schild, da se je lahko tako hitro po poškodbi vrnila na progo, saj je tekmovala že na svetovnem prvenstvu v Schladmingu. Osebno med zimsko sezono organiziram deset do petnajst dogodkov, na katerih predstavljamo produkte.