Akutna okvara ledvic pomeni nenadno poslabšanje delovanja ledvic in se zgodi v nekaj dneh oziroma tednih – v nasprotju s kronično ledvično boleznijo, pri kateri se delovanje ledvic poslabšuje skozi leta. Bolnik začne otekati, zmanjša se lahko količina urina, ta se lahko peni zaradi navzočnosti beljakovin, lahko je temnejši, celo barve kokakole, zdravniki pa v krvni sliki bolnika opazijo naraščanje serumske koncentracije snovi kreatinina. V akutno okvaro ledvic pripeljejo motena prekrvitev ledvic, vpliv različnih bolezni in zdravil na ledvice ali pa motnja v odtoku urina iz ledvic, denimo zaradi ledvičnih kamnov ali povečane prostate pri moških. Akutna okvara je lahko posledica izsušitve bolnika zaradi driske ali bruhanja, znižanja krvnega tlaka pri hudi okužbi ali sepsi, srčnem popuščanju, pogost vzrok so tudi zdravila, denimo protibolečinska zdravila iz skupine nesteroidnih antirevmatikov, še zlasti če jih jemlje človek, ko je izsušen. Do akutne okvare ledvic lahko pride tudi pri zdravljenju v bolnišnici.
»Do pred nekaj leti smo bili prepričani, da se akutna ledvična odpoved povsem popravi, zadnjih pet let pa ugotavljajo, da ni tako in po preboleli akutni odpovedi v ledvici ostanejo trajne spremembe, ki lahko vodijo v kronično ledvično bolezen,« je povedal prof. dr. Damjan Kovač, dr. med., s Kliničnega oddelka za nefrologijo UKC Ljubljana.
Pomembno je preprečevanje te okvare: ljudi je treba ozaveščati, da dovolj zgodaj poiščejo zdravniško pomoč pri nevarnosti izsušitve, pomembno je tudi, da ob boleznih, ki lahko vodijo do izsušitve in znižanja krvnega tlaka ter ob srčnem popuščanju ljudje ne jemljejo nesteroidnih antirevmatikov in nekaterih zdravil proti zvišanemu krvnemu tlaku. V bolnišnicah pa morajo posebno previdnost posvetiti zdravljenju z zdravili, ki škodljivo vplivajo na ledvice, in uporabi kontrastne slikovne preiskave – tudi ta lahko poslabša delovanje ledvic – in pri bolnikih redno spremljati ledvično delovanje.
V Sloveniji doživi težjo obliko akutne ledvične odpovedi približno 700 bolnikov na leto – toliko namreč opravijo akutnih hemodializ; veliko bolnikov pa ne potrebuje zdravljenja z dializo in se delovanje njihovih ledvic izboljša spontano, je povedal Kovač. Med bolniki, ki jih zdravijo na kliničnem oddelku za nefrologijo v UKC Ljubljana, jih ima akutno ledvično okvaro četrtina pa do tretjine, pri čemer je akutno poslabšanje delovanja ledvic večinoma posledica srčno-žilnih in drugih bolezni, je obseg problematike ponazorila doc. dr. Jelka Linčič, zdravnica s tega oddelka.
Kronična ledvična bolezen
V nasprotju z znaki, ki kažejo na akutno ledvično odpoved, pri kronični ledvični bolezni, ki v končni fazi lahko pripelje v kronično ledvično odpoved, posebnih znakov, ki bi kazali na pešanje delovanja ledvic, ni. Ta bolezen tudi ne boli, zato je brez ustreznih preiskav krvi in urina ne moremo zaznati, opozarja Lindičeva. Pri kronični ledvični bolezni se težave, kot so težko dihanje, otekline, bolečine v prsih..., pojavijo šele pozno v razvoju bolezni, ko je ne morejo več ustaviti ali pozdraviti. Na srečo pacientov, ki jim kronično ledvično bolezen ugotovijo tako pozno, ni več veliko.
Kronična ledvična bolezen je pogosta, saj jo ima vsak deseti posameznik, najpogosteje pa jo povzročajo bolezni sodobnega sveta, kot so sladkorna bolezen, visok krvni tlak in ateroskeroza, ki prizadene srce in ožilje. Pogosteje poleg teh bolnikov zbolijo tudi ljudje, ki imajo sečne kamne, moški s povečano prostato, ljudje, ki so pretežki, kadijo, in tudi ljudje, ki imajo slabši socialno-ekonomski status.
Ogroženim skupinam ljudi zato priporočajo, da enkrat na leto opravijo testiranje krvi in urina; v krvi določajo snov kreatinin, na osnovi česar izračunajo, kako dobro delujejo ledvice, v urinu pa določajo prisotnost beljakovin. »Če so v urinu beljakovine, lahko predvidevamo, da ima posameznik kronično ledvično bolezen, čim večja je količina beljakovin, tem hitreje se bo delovanje ledvic slabšalo, ljudje, ki imajo v urinu povečano prisotnost beljakovin, pa imajo tudi večje tveganje za nastanek srčno-žilnih bolezni. To tveganje je za deset- do dvajsetkrat večje kot pri ljudeh, ki beljakovin v urinu nimajo,« je pojasnila Jelka Lindič.
Nefrologi svetujejo, naj te presejalne preiskave začnejo ljudje opravljati po 50. letu starosti. Pri večini bolezni, ki povzročajo kronično ledvično bolezen, pri obravnavi bolnikov to že počnejo, denimo pri sladkornih bolnikih, bolnikih s povišanim tlakom ali srčno-žilnimi boleznimi, pri čemer pa zdravniki še vedno dajejo premalo poudarka preiskavi urina, ki je zelo povedna, ugotavlja nefrologinja.
Preventivne dejavnosti ob svetovnem dnevu ledvic
Tudi v letošnjih preventivnih dejavnostih ob svetovnem dnevu ledvic ljudi vabijo na brezplačno merjenje beljakovin v urinu, kar danes izvajajo v laboratorijih številnih zdravstvenih domov in bolnišnic po Sloveniji. Prav tako bodo v nekaterih trgovskih središčih in številnih zdravstvenih domovih predstavniki društev ledvičnih bolnikov, zdravstveno osebje, dijaki srednjih zdravstvenih šol in drugi prostovoljci pripravili informativne točke, kjer bodo ljudem merili krvni tlak in krvni sladkor, ljudje pa bodo lahko preverili tudi, ali sodijo v katero od skupin, ki imajo povečano tveganje za razvoj kronične ledvične bolezni, je povedal predsednik Zveze društev ledvičnih bolnikov Slovenije Jože Ocvirk. Seznam laboratorijev in informativnih točk najdete na spletni strani www.zveza-dlbs.si.