Mislinjska Dobrava. Korošci bi morali na podlagi inšpekcijske odločbe že februarja zapreti dve svoji odlagališči odpadkov, in sicer v Logu in Mislinjski Dobravi. Če bi se to zgodilo, bi tačas smeti že morali odvažati v Celje. A so se pritožili, odločbi sta bili razveljavljeni in zdaj čakajo novi. »Zadeva gre v ponovni postopek in dokler ta ne bo končan, odpadke še lahko odlagamo na obeh odlagališčih,« pojasnjuje direktor Koroškega centra za ravnanje z odpadki (Kocerod) Ivan Plevnik.
Vsi postopki končani do poletja
Medtem sodobni regijski center za ravnanje z odpadki, ki ga je zgradilo vseh 12 koroških občin s pomočjo evropskih sredstev iz kohezijskega sklada, še nima uporabnega dovoljenja, čeprav bo aprila minilo leto dni, odkar so začeli poskusno obratovati. Zataknilo se je v Agenciji RS za okolje, ki jim je novembra lani zavrnila vlogo za pridobitev okoljevarstvenega soglasja. To pa zato, ker morajo pred tem popraviti uredbo, ki določa vplivno območje znotraj 300-metrskega pasu okoli odlagališča Zmes na Prevaljah, znotraj katerega stojita dve kmetiji.
»Ta uredba je v razpravi in še ni sprejeta, ko bo, pa bomo lahko ponovno začeli postopek pridobivanja okoljevarstvenega dovoljenja,« pravi Plevnik, ki zapletov ne pričakuje, saj gre, kot je že pred časom pojasnil tudi prevaljski župan Matic Tasič, zgolj za formalnost, na katero pa jih takrat, ko je bilo izdano soglasje za gradnjo, nihče ni opozoril. Dejansko se bo vplivni pas, ki je bil pred tem preširoko zajet, s to uredbo zožil, s čimer so soglašali tudi tamkajšnji prebivalci. Plevnik pričakuje, da bi se ti postopki lahko končali do poletja.
Višje cene so najbolj občutili Radeljčani
Zneski na položnicah so se prebivalcem Koroške, odkar deluje Kocerod, različno povišali. »Najmanj so to na položnicah občutili v občini Dravograd, kjer so že pred tem imeli precej visoke cene. Najbolj prizadeti pa so bili prebivalci Radelj ob Dravi, kjer so imeli pred tem dokaj nizke cene,« pravi Plevnik. Dodaja, da znaša enotna cena predelave odpadkov (brez DDV) 2,29 evra na prebivalca, medtem ko zbiranje in prevoz odpadkov prebivalcem zaračunavajo štiri koroška komunalna podjetja, zato so tudi cene različne.
»Tisti, ki imajo na položnicah višje zneske, pričakovano, niso bili najbolj veseli, a že od avgusta lani so vedeli, da se vzpostavlja nova služba in gre za storitve, ki jih doslej niso imeli na voljo,« pravi Plevnik. Posamezniki se na ločevanje odpadkov še privajajo, pravi. »Tam, kjer odpadke ločujejo dalj časa, je bolje, tam, kjer so jih začeli ločevati zadnji, je slabše. To je proces, na katerega se ljudje navajajo počasi. Večji problem je, da država ni uredila razmerja med embalažnimi družbami. To pomeni, da bi se ločevanje pri uporabnikih nagrajevalo in bi tisti najbolj vešči denar na neki način prek javnih komunalnih podjetij dobili povrnjen,« pravi Plevnik.
Dodaja še, da Korošci, tudi če bodo v vmesnem času, dokler ne pridobijo uporabnega dovoljenja, smeti primorani voziti v Celje, tega ne bodo občutili v svojih denarnicah, saj bodo morebitne stroški krili sami. V Kocerodu, kjer je tačas že zaposlenih 25 ljudi, jih bo postopoma dobilo zaposlitev vsaj še pet.
