Šentjur.Jože je po stečaju šentjurskega podjetja Alpos po več kot dvajsetih letih dela ostal brez službe. Čeprav imata z ženo kmetijo, sta morala pošteno zategniti pas, da sta povezala začetek in konec meseca in poskrbela za šoloobveznega sina. Že po nekaj tednih se mu je nasmehnila sreča in je dobil delo pri zasebniku v Celju, pravi pa, da nikoli ne bo pozabil težke izkušnje in črnih misli, ki so mu begale po glavi, ko se je moral prijaviti na zavod za zaposlovanje.
»Več let sem živel v prepričanju, da delam v podjetju, ki ga nobena stvar ne more zlomiti. Še dobro, da stečaj ni prišel čez noč in da sem se psihično vsaj za silo pripravil. Kljub temu je bilo hudo. Bil sem obupan, jezen, razočaran. Takrat se mi je zdelo, da me v srednjih letih nihče ne bo vzel v službo in da bom za vedno ostal doma,« pravi naš sogovornik. Najbolj ga je skrbelo, kako bo izšolal sina.
»Če kdo misli, da lahko družina na majhni kmetiji preživi, se pošteno moti. Res je, da nekaj hrane pridelamo doma, toda položnice je treba še vedno plačati. Otrokom tudi težko dopoveš, da si reven kot cerkvena miš in da naj niti slučajno ne razmišljajo o kakšnem študiju. In to je tisto, kar je tudi moje nekdanje sodelavce od vsega najbolj bolelo.«
V občini Šentjur je bilo ob koncu lanskega leta kar 1131 brezposelnih.
Po brezposelnosti v samem vrhu
Po podatkih celjske območne enote zavoda za zaposlovanje se je že med letom brezposelnost povečala za devet odstotkov. Primerjava z regijo, kjer se je brezposelnost povečala za 6,7 in s Slovenijo, kjer se je brezposelnost povečala za 4,7 odstotka, nazorno kaže, da je se občina na tem področju znašla v resnih težavah. Tudi letos se ji ne obeta nič dobrega.
»Delovnih mest je bilo že lani precej manj. Delovnih mest za visoko izobražene ni. Za zdaj sicer nimamo napovedanih novih odpuščanj, prav tako pa tudi ne zaposlovanja,« pojasnjuje direktorica zavoda Karmen Leskošek. Izjema so vozniki, varilci in strojni tehniki, po katerih delodajalci še vedno povprašujejo, in tujci, ki jim manjše gradbene firme ponujajo delo na tujih gradbiščih. Mladi izobražencem zato ne preostane nič drugega, kot da se skupaj z družino preselijo drugam.
Župana Marka Diacija pa bolj kot beg možganov v Ljubljano in druga večja mesta skrbi dejstvo, da se mladi vse pogosteje odločajo za življenje v tujini. »Odhajajo mladi in vrhunsko izobraženi strokovnjaki, mladi in dobri delavci ter mladi z odličnimi poslovnimi idejami. Cele družine odhajajo v dežele, kjer jim ne mahajo pred očmi z ocenami bonitetnih agencij in z grožnjami o nujnosti varčevanja kot z rdečo cunjo. Bojim se in opozarjam, da bo njihov eksodus naši državi dolgoročno povzročil bolečo praznino,« pravi Diaci, ki je že pred stečajem Alposovih hčera javno opozarjal, da bo prišlo do socialne bombe.
Med uspešnimi izstopa Tajfun
Takrat so se namreč vsi bali, da bo v najslabšem primeru ostalo brez dela 400 delavcev. Če bi se to zgodilo čez noč, bi se brezposelnost v občini povečala za 50 odstotkov. Na »srečo« so družbe krovnega Alposa stečaje prijavljale s časovnimi zamiki, veliko delavcev pa je zelo kmalu dobilo službo drugje, tako da se črni scenarij ni uresničil. Poleg tega je v Šentjurju in v bližini precej uspešnih obrtnikov in podjetnikov, ki so zaposlovali. Med uspešnimi podjetji izstopata Tajfun s Planine in Kea, ki je lani v Šentjurju dogradila supermarket in zdaj širi verigo trgovin.
Samo Alposa torej ne gre kriviti za povečano brezposelnost. Župan pojasnjuje, da je šlo v stečaj tudi podjetje Maroles in da so se po brezposelnosti v sam vrh uvrstili tudi zato, ker je splošno gospodarsko stanje slabo, ker se je spremenila pokojninska zakonodaja ali pa ker so brez dela ostali delavci, ki so se jim iztekle pogodbe za določen čas. To je razvidno tudi iz podatkov zavoda za zaposlovanje. Na urad za delo Šentjur se je od januarja do decembra lani na novo prijavilo 1081 brezposelnih, od katerih je bilo samo 139 stečajnikov in 199 »presežkov«. Vsi drugi so delo iskali zato, ker se jim je izteklo delovno razmerje za določen čas ali pa so zaključili šolanje.
»Po mojem mnenju se bo trend obrnil, ko se bo izboljšala splošna ekonomsko-finančna slika v državi in širše. Takrat pa bo Šentjur kot občina lahko ponudil pogoje in priložnosti, ki bodo vzpodbudili živahnejši gospodarski razcvet. Dolgoročno največ vlagamo v naše razvojne potenciale,« še pravi župan. Lani je občina komunalno opremila in odprla pet hektarjev veliko industrijsko cono Šentjur – jug II, kjer imajo vlagatelji možnost graditi poslovne in industrijske objekte. Župan je prepričan, da se jim bo naložba obrestovala in da se bodo s prihodom novih podjetnikov odprla tudi nova delovna mesta za Šentjurčane. Čeprav se zaveda, da brez ponovnega razvojnega in gospodarskega zakona ne bo šlo in da so tudi napovedi slabe, ostaja optimističen. »Novo obdobje bomo pričakali pripravljeni. Verjamem, da bomo za marsikoga zanimivi. Še posebno takrat, ko bo zgrajena navezovalna cesta Dramlje–Šentjur.«
