»Nespečnost je zame nekaj normalnega, tako dolgo se 'druživa', da sem se skoraj navadila nanjo,« pripoveduje 53-letna Ivana, ki je za to, da bi prespala noč, preizkusila tako rekoč vse. Zeliščne čaje, eterična olja, kozarček rdečega pred spanjem, telovadbo, pomirjevala, antidepresive. Na zdravila proti nespečnosti se ni želela navajati, zato jih ni dolgo jemala. Preizkusila je tudi neki italijanski preparat z melatoninom, hormonom, ki skrbi za bioritem. »Ta me je res uspaval, toda spanec še zdaleč ni bil krepčilen. Zjutraj sem komaj vstala, še bolj utrujena. Ves dan sem se vlekla kot megla... zato sem jih zavrgla.« Po nasvetu nekaterih oglasnih sporočil in prispevkov v medijih je zamenjala vzmetnico in posteljnino, poskrbela za ustrezno klimo v prostoru, izločila vire elektromagnetnega sevanja, postavila v spalnico kristale in še in še. Ivana je danes prepričana, da igra pri vsem tem pomembno vlogo psiha. »Kako zavidam ljudem, ki kljub vsakodnevnemu stresu spijo kot dojenčki,« je priznala. Nedavno je z velikimi podočnjaki in še večjim upanjem obiskala ambulanto za motnje spanja in izvedela o manj znanih specialističnih oblikah pomoči.
Ali ste vedeli, da so bile nekatere velike svetovne nesreče, med njimi jedrska eksplozija v Černobilu, posledica človeških napak zaradi pomanjkanja spanja? Spanje je nujna osnova za učinkovito delo. Poleg tega, da dvigne storilnost, koncentracijo in delovno sposobnost, je nujno potrebno za normalno delovanje hormonskega in imunskega sistema. Dolgoročno lahko pomanjkanje spanca po opozorilih somnologov (strokovnjakov za motnje spanja) povzroči tudi debelost, povišano raven krvnega sladkorja, oslabljen imunski sistem in celo nekatere vrste rakavih obolenj.
Skoraj polovica ljudi ponoči ne počiva
Koliko spanca je dovolj in koliko premalo, težko rečemo. Dolžina spanja je pri vsakem posamezniku tudi genetsko pogojena. Spanje, ki traja od pet do deset ur, je po mnenju strokovnjakov sprejemljiv razpon. Če seveda ob tem podnevi normalno delujemo. Če smo čez dan izčrpani, nezbrani in razdražljivi in ponoči k temu le še prispevamo, pa najbrž sodimo med skoraj 45 odstotkov svetovne populacije, ki trpi zaradi motenj spanja. Po ocenah manj kot tretjina teh ljudi poišče strokovno pomoč. Mnogi, sploh starejši, težave s spanjem sprejmejo kot neizogiben del staranja. Ni pa to obdobje nujno povezano s porušenim bioritmom, kar je sporočilo svetovnega dneva spanja, ki ga obeležujemo jutri. V starosti so pogostejše motnje dihanja v spanju in motenje ritma budnosti in spanja kakor tudi psihiatrična in druga bolezenska stanja, povečuje pa se tudi uporaba zdravil za različne bolezni, ki lahko negativno vplivajo na kakovost spanja. A rešitve za slab spanec obstajajo.
Najti je treba izvor težav
Motnje spanja – mednarodna klasifikacija spanja jih razlikuje več kot 80 – dokazano zmanjšujejo kakovost življenja in so povezane z večjo pojavnostjo depresije in anksioznosti, počasnejšim odzivnim časom in težavami s spominom. Zato je ključno ukrepanje, sporoča asist. dr. Leja Dolenc Grošelj, dr. med., spec. nevrologinja in nevrofiziologinja, ki vodi ambulanto za motnje spanja na UKC Ljubljana. In kakšen je postopek? Najprej moramo motnjo spanja prepoznati in o tem poročati osebnemu zdravniku. Ta preveri, ali je vzrok zanjo nepravilna higiena budnosti in spanja ali je moteno spanje posledica prejemanja zdravil ali drugih bolezni. Če je nespečnost simptom bolezni, je treba zdraviti osnovno bolezen, če gre za primarno motnjo spanja, pa mora zdravnik bolnika usmeriti v subspecialistično ambulanto za motnje spanja in budnosti. »Preden začnemo zdraviti, moramo seveda najprej poiskati vzroke za motnje,« je povedala Dolenc-Grošljeva. »Pri tem si pomagamo z ustreznimi preiskavami, kot sta aktimetrija in poligrafsko snemanje spanja. Ko opravimo vse potrebne preiskave, uvajamo ustrezno zdravljenje, bodisi ambulantno bodisi bolnišnično. Zdravljenje je različno: od preprostih navodil do najrazličnejših zdravil, kirurških posegov in zdravljenja z aparati za neinvazivno ventilacijo. Vse je seveda odvisno od narave bolezni.« V ambulanti obravnavajo različne motnje spanja. Med njimi so tudi take, ki so lahko celo smrtno nevarne, ne le za bolnika, pač pa tudi za njegove bližnje. Tako so imeli bolnika, ki je tako živo sanjal, da v stanovanju gori, da bi skorajda vrgel otroka skozi okno, je nevrologinja pripovedovala o ekstremnih posledicah.
Nočni direndaj od malih nog
Številne motnje spanja se lahko pojavljajo tudi pri otrocih. V Sloveniji nimamo populacijskih študij, v svetu pa ocenjujejo, da naj bi imelo težave s spanjem v različnih obdobjih otroštva kar 10 do 30 odstotkov otrok. »Pogosto so te motnje res prehodne, vendar pa lahko dolgotrajne in nezdravljene vodijo tudi v kronične motnje spanja, ki se nadaljujejo v odraslo dobo,« je opozorila asist. dr. Barbara Gnidovec Stražišar, ki na Pediatrični kliniki v Ljubljani vodi ambulanto za motnje spanja otrok. Pediatrinja svetuje, naj začnemo pri otrocih čim prej izvajati 10 zapovedi za zdravo spanje, ki jih je oblikovala Svetovna zveza za motnje spanja.
1000 bolnikov, diagnosticiranih le 50
Najpogostejše motnje spanja so nespečnost, motnje dihanja v spanju, hoja v spanju ter nočne more in motnje gibanja v spanju. Razmeroma redka, a pogosto nikoli prepoznana motnja spanja pa je narkolepsija, za katero najpogosteje zbolijo najstniki ali mlajši odrasli. Značilnost te bolezni so neobvladljivi napadi spanja, ki se pojavijo v različnih trenutkih dneva. Zaradi teh so bolniki pogosto napačno ocenjeni, da so leni in nezainteresirani. Zadrega jih prisili v to, da o težavah molčijo in ne poiščejo strokovne pomoči. Epidemiološki podatki nakazujejo, da naj bi bilo v Sloveniji okoli 1000 bolnikov z narkolepsijo, diagnosticiranih pa jih je le okoli 50. Žal je bolezen (za zdaj) neozdravljiva in simptomov ne morejo popolnoma odpraviti, lahko jih le obvladujejo. Bolniki z narkolepsijo pa ne morejo opravljati dela poklicnih voznikov, dela na višini ali dela v izmenah. Da bi bolje ozavestili to redko bolezen, to soboto, 16. marca, obeležujemo že četrti evropski dan narkolepsije, ki poteka pod okriljem Evropske mreže za narkolepsijo in Slovenske skupine za spanje. Z enakim namenom je nastala tudi pobuda o ustanovitvi društva bolnikov z narkolepsijo. Prvo srečanje bolnikov je potekalo nedavno.
