Kako vaše podjetje zaznava sumljive tekme?

Sistem je zgrajen na dveh nivojih. Na prvem je ogromna baza podatkov, s katero nadziramo spremembe kvot in linearnega gibanja na tekmah, ki jih ponujajo stavnice po vsem svetu. Sistem lahko primerjamo s sistemom gibanja vrednosti delnic. Podobno skušamo zaznati nenavadne spremembe, ki predstavljajo opozorilo za uspeh podjetja. Baza podatkov je zelo zapletena, potrebnega je veliko znanja o matematičnih algoritmih. Pristop je individualen za vsako državo, ligo in vsak šport posebej. Na primer tenis v Franciji nadziramo na drugačen način kot nogomet v Sloveniji. Če pride do sumljivih ali nenavadnih sprememb kvot ali linearnih gibanj, nas sistem na to opozori. Na drugi ravni sistema so navodila za raziskave, namenjena za specialiste na tem področju. Imamo pisarni v Londonu in Hongkongu. Imamo specialiste in analitike, ki pokrivajo svetovno stavniško industrijo. Tam so ljudje iz Azije in Evrope. Prihajajo iz prodajne industrije, trgovine na drobno in internetne dejavnosti. Prihajajo tako iz javnega sektorja kot zasebnih podjetij. Imamo strokovnjake za izmenjavo stav in strokovnjake za razširjene stave. Če želimo oceniti, ali so linearno gibanje in kvote sumljivi, moramo preučevati ves svetovni trg. Specialisti za loterijo, na primer, iz Nemčije ali Danske nikoli ne bi mogli oceniti, ali je linearno gibanje na azijskem trgu sumljivo ali ne, če ne bi razumeli trgovine na drobno v Aziji. Imamo ekipo, ki zaznava vsa opozorila, in potem skušajo najti razloge, zakaj kvote niso sumljive.

Kakšna so lahko opozorila? So povezana s tem, koliko denarja je vplačanega na posamezno tekmo?

To je odvisno. Med stavnicami, ki jih nadzorujemo, se razlikujejo. Opozorilo za tekmo angleške elitne lige v eni največjih azijskih stavnic, kjer lahko igrate za milijone, bo drugače kvalificirano kot v slovenski stavnici. Ker je raven denarja, ki ga lahko vplačate v azijski stavnici, drugačna kot v slovenski. Zato moramo spremembe kvot in linearnega gibanja kvalificirati. Imamo sistem, ki to počne avtomatično. Naš sistem v povprečju obdela več kot sto milijonov enot podatkov. Tega ni mogoče početi ročno. Zato potrebujemo sistem, ki potrebuje jasna navodila, da lahko človek nato podatke interpretira.

Kako ste dobili idejo za gradnjo takšnega sistema?

Povsem slučajno. Imeli smo nekakšno bazo podatkov, ker smo nadzirali svetovni stavniški trg. Leta 2005 je bil v Nemčiji veliki podkupovalni škandal, poimenovan po nemškem sodniku Hoyzerju. Takrat smo ugotovili, da z našim sistemom, ki je bil namenjen posredovanju podatkov stavnicam, lahko zaznamo nenavadne stavniške vzorce. Rekli smo si, da bomo sistem skušali razviti tako, da bomo podatke posredovali športnim zvezam, ne stavnicam. Sistem, o katerem govorim, bi stavnice rade imele. Toda namenjen je športnim zvezam in seveda organom pregona.

S stavnicami ne delate?

Z njimi delamo, ampak gre za povsem drugačne storitve. Naš partner je tudi Loterija Slovenija. Če ne bi delali tudi s stavnicami, ne bi mogli razvijati in vzdrževati sistema za nadzor sumljivih gibanj. Potrebujemo ogromno bazo podatkov svetovnih stavnic. Če bi delali le za športne zveze, bi bili stroški veliko previsoki.

Torej stavnicam ne posredujete vseh informacij?

Ne, nikoli. Z veseljem bi imeli te podatke, a jih nimajo.

Obstaja velika verjetnost, da so v nameščanje rezultatov vpletene tudi nekatere stavnice, kot je mogoče slišati?

To je zagotovo mogoče. Pri manipuliranju sta vedno dve žrtvi – integriteta športa in navijači, ki pričakujejo pošteno tekmovanje. Naslednji, ki izgublja, je lastnik stavnice, ker mora izplačati visoke zneske. To je generalni princip. Toda na vseh področjih ekonomije obstaja korupcija. Ne moremo zanikati, da obstaja tveganje, da so nekateri lastniki stavnic ali njihovi zaposleni vpleteni v nameščanje tekem. A to ni poseben del sistema.

Koliko tekem na leto nadzorujete in kolikšen odstotek tekem je sumljiv?

Zaradi zaupnosti sporazuma, ki smo ga podpisali z večino naših partnerjev, ne morem razriti vseh konkretnih številk. Lahko pa povem, da trenutno nadziramo več kot 53.000 tekem na leto. Večina je nogometnih tekem. Naša največja stranka je Uefa. V sodelovanju z Uefo nadziramo ves evropski nogomet, vse prve, druge lige in pokalne tekme 53 članic. Gre za več kot 30.000 tekem na leto, k temu pa je treba prišteti še vse tekme pod okriljem Uefe. Naša druga največja stranka je nemška nogometna zveza. V Nemčiji nadziramo tekme od prve do pete lige. To je več kot 6000 tekem na leto. Nadziramo tudi mladinske tekme in tekme ženskih ekip, ki jih ponujajo svetovne stavnice. Ko so te tekme ponujene na stavnicah, je zanimanje veliko, zato obstaja nevarnost manipulacije. V Sloveniji so na stavnicah ponujene tekme prve in druge lige, včasih pa tudi tekme mladinskih moštev. Slovenski profesionalni nogomet je pokrit na podlagi naše pogodbe z Uefo.

Koliko odstotkov tekem je sumljivih?

Ker nam Uefa dovoli razkriti te podatke, lahko povem, da je bilo v minulih letih v Evropi sumljivih manj kot odstotek tekem oziroma okoli 300 tekem na leto.

Imate podatek za Slovenijo?

Imamo, vendar ga zaradi zaupnosti sporazuma ne morem razkriti. Ta podatek imata Uefa in Slovenska nogometna zveza.

Lahko potrdite, da tekme, ki so sumljive, v Sloveniji obstajajo?

Tega ne smem razkriti.

Sodelujete tudi direktno z Nogometno zvezo Slovenije?

Ne. V Sloveniji nimamo direktnega partnerja, kot ga imamo v Angliji, Nemčiji, Franciji, Estoniji… Slovenijo pokrivamo le prek pogodbe z Uefo.

Poznate primere domnevnih nameščanj tekem iz Slovenije? Nekateri so bili tudi v medijih.

Poznam, to je naše delo. Vemo za vse primere, ki so v Sloveniji prišli v medije.

Vodstvo mafije, ki obvladuje nameščanje tekem, naj bi bilo v Aziji. Kako pomembno vlogo pa imajo osebe iz Slovenije?

Govorimo o mednarodno organiziranem kriminalu. Iz preteklosti smo se naučili, da veliko ljudi, ki na mednarodni ravni organizirajo nameščanje tekem, prihaja iz Azije. Na primer iz Singapurja. A to ni popolna slika. Tudi Evropa ima svojo strukturo organiziranja nameščanja rezultatov in ljudi. Tudi ljudje iz Evrope so na vrhu piramide, ki organizira nameščanje rezultatov na tekmah. Glede Slovenije ne smem govoriti.

V Sloveniji imamo primer velikega škandala ilegalne stavnice. Nadzirate tudi te?

Nadziramo vse.

Na enak način kot legalne stavnice?

Treba je biti previden, ko govorimo o legalnih in ilegalnih stavnicah. Lahko vam dam konkreten primer. Stavnica Ladbrokes je v Veliki Britaniji več kot 30 let legalno na trgu. Tesno sodeluje z institucijami, povezanimi z igrami na srečo, in s policijo, a v Nemčiji ni legalna, ker tam nima licence. Ločiti moramo med stavnicami, ki so regulirane na določenem trgu, in tistimi, ki niso. Seveda obstajajo tudi stavnice, ki so zares ilegalne. Ki nikjer niso legalne. Če posel poteka prek interneta, si lahko stavnice prizadevajo pridobiti stranke iz držav, v katerih nimajo licence. Torej stavnica iz Grčije lahko upa, da bodo dobila uporabnike iz Anglije, Slovenije, Nemčije… Je zaradi tega ta stavnica ilegalna v Evropski uniji?

Pri slovenskem primeru gre za stavnico, ki ni imela licence in je ni bilo mogoče najti na svetovnem spletu. Poznate ta primer?

Primer poznamo, a ne poznamo podrobnosti. Takšne vrste stavnic so ustaljena praksa v ogromnem številu držav. Delujejo tako, da denar zbirajo brez internetne strani, trgovine ali česa podobnega. To gre vedno vzporedno z utajo davkov in pranjem denarja. In je zelo nevarno.

In jih je zelo težko odkriti?

Ja, toda na koncu dneva morajo ti ljudje svoj denar plasirati v večje legalne organizacije. V nasprotnem primeru ne morejo oplemenititi stave. Ali pa ostanejo v svojem majhnem krogu, kjer pa je rentabilnost nizka. Če ste lastnik ilegalne stavnice in pri vas stavi sto ljudi, je vsota denarja, ki jo lahko zberete, zelo omejena. Ljudje, ki se ukvarjajo z nameščanjem izidov, pa hočejo milijone. Zato denar slej ali prej pride na legalni trg. V nasprotnem primeru ne morejo zvišati rentabilnosti.

Veste, koliko »črnega denarja« je vsako leto vključenega v nameščanje tekem?

To je zelo dobro vprašanje, ampak za trenutek pustiva nameščanje tekem in se osredotočiva na igre na srečo. Igre na srečo so najboljši način za pranje denarja. Če dobite denar iz iger na srečo, vas v večini jurisdikcij nihče ne vpraša, od kod vam denar. Če boste položili 2000 evrov na neko nogometno tekmo, vas nihče ne bo vprašal, od kod vam denar. Tako bi ta denar lahko bil opran. Ne glede na to, ali so tekme zmanipulirane ali ne, gre lahko pranje denarja z roko v roki z igrami na srečo. Zakonodajni organi vsake države morajo skrbeti, da je takšno pranje denarje preprečeno.

Kako mafija pristopi k nogometašu, od katerega želi, da namesti rezultat tekme?

Na različne načine. Iščejo ranljive športnike. Takšne, ki so pohlepni, ki imajo osebne težave, finančne težave, težave v ljubezenski zvezi, takšne, ki se bližajo koncu kariere… Ljudje, ki novačijo športnike, delajo mesece, preden jih vpeljejo v posel. Sprva pristopijo k vam na zelo prijazen način. Skušajo postati vaš najboljši prijatelj. Po nekaj mesecih vas bodo prosili za majhno uslugo. Ne, da namestite tekmo, ampak za kakšno notranjo informacije. Za informacijo, kot je, kateri nogometaš je poškodovan, kdo ima težave s trenerjem, ali so plače redne in podobno. Tudi te informacije so za njih zelo pomembne.

Torej so lige, v katerih so plače nizke in neredne, kakršna je Slovenija, za kriminalce tega kova zelo vabljive?

Seveda. Hrvaški nogometaš Mario Čižmek, ki je priznal vse, je to zelo dobro pojasnil v intervjuju. Običajen vzorec je, da skušajo vključiti nogometaše, ki več mesecev niso dobili plač. A ne le v vzhodni Evropi, temveč povsod, kjer nogometaši niso plačani. To je lahko tudi v Skandinaviji ali Španiji.

Lahko rečemo, da so nekateri nogometaši žrtve?

Na splošno tega ne moremo reči, ker so ti nogometaši ukvarjali s kriminalom. Toda v večini primerov so oni tisti, ki so kaznovani. Veliki fantje, ki organizirajo nameščanje tekem, ostajajo nedotakljivi in nevidni.

Poznate internetne strani, ki v zameno za plačilo ljudem dajo informacije, kako se bodo končale določene tekme?

Ja.

Verjetno ni težko slediti ljudem, ki imajo te strani.

Drži. A gre za poslovni model. Nikoli ne garantirajo, da bo stavec stavo dobil. Pravijo le, da je visoka verjetnost, da se bo njihova napoved uresničila. Zbirajo notranje informacije in govorice. Včasih seveda slišijo tud govorice o potencialno dogovorjenih tekmah. Gre predvsem za notranje informacije.

Torej za tem ne stoji manipulacija?

Mislim, da ne.

Menda so se na stavnih lističih pojavile tekme, ki nikoli niso bile odigrane. Poznate te primere?

Ja. Po navadi jih namestijo kriminalci v obdobju, ko se v športu ne dogaja veliko. Na primer poleti, ko ima večina lig premor. Stavniška industrija vseskozi potrebuje živo vsebino, ki pa je včasih limitirana. Včasih kriminalci stavniški industriji sporočijo, da je na sporedu tekma med ekipo A in ekipo B, a ni nikoli navzkrižno preverjeno, ali bo ta tekma res odigrana. Kot primer lahko navedem, da včasih podkupijo novinarja, da določeno tekmo uvrsti na spored dogodkov v lokalni časopis. Potem vsi verjamejo, da se bosta ekipi A in B res pomerili.

Torej so vpleteni tudi novinarji…

Delno, a ne direktno in morda nekaj koruptnih uslužbencev športnih zvez. Takšne stvari se dogajajo, vendar ne pogosto.

Je mogoče, da se veliki prevari enkrat pridete do dna in da se za nekega dne vedno izkorenini?

Čaka nas dolg boj. Sem optimističen, kajti napredek je več kot očiten. Tega je začela Uefa. Uefa in še posebno Michel Platini sta v ospredju boja proti manipulaciji nogometnih tekem. Michel Platini ni eden tistih, ki le govorijo na novinarskih konferencah, ampak se zares bori proti nameščanju izidov. Uspeh bo odvisen od tega, kako močno bodo sodelovali organi pregona in športne zveze. Zelo pomembno je tudi, da bo imel ta problem podlago v zakonih. V Švici, na primer, so imeli novembra lani primer, ko so nogometaši priznali, da so namestili izid, vendar jih sodišče ni moglo obsoditi, ker ni imelo legalne podlage.