Doslej opravljene javnomnenjske raziskave ne dopuščajo nobenega dvoma. Novi župan Maribora bo bodisi 56-letni sociolog Andrej Fištravec bodisi 34-letni državnozborski poslanec SD Matevž Frangež. V anketi, ki jo je pred dnevi objavil Večer, je 25 odstotkov vprašanih glasovalo za Fištravca, za Frangeža bi se odločilo 17 odstotkov anketiranih, nihče od ostalih devetih protikandidatov ni presegel triodstotnega praga podpore.
Daleč največ anketiranih, kar 43 odstotkov vprašanih, pa ne bi šlo volit ali se še niso odločili, komu bi dali svoj glas. Favorita zato čaka zahteven boj za te volilce, ker oba nagovarjata skorajda identičen volilni bazen, in sicer Mariborčane, ki so zahtevali odstop Franca Kanglerja, izničenje spornega javno-zasebnega radarskega posla, končanje klientelizma in korupcije v mestni upravi in v občinskih podjetjih... Za zmago bo torej potrebno preseči te omejitve in nagovoriti tudi tistih več kot 20.000 volilcev, ki so leta 2010 (iz)volili Kanglerja.
Odločilna razlika
Kaj je pravzaprav tisto, kar bistveno razlikuje Fištravca od Frangeža, če odmislimo dejstvo, da je prvi neodvisni kandidat, ki ga je podprlo vstajniško gibanje, drugi pa je karierni politik?
»Jaz se skušam čim prej opredeliti, medtem ko se Matevžu pozna utrip državnega zbora in ima težave pri opredeljevanju,« je izpostavil Fištravec, ki je svoj štab »simbolno« umestil na Trg svobode, kjer so se lani jeseni zgodile prve množične slovenske vstaje. »Moje nestrankarstvo je moja prednost, saj so ljudje nezadovoljni s tem, kako pri nas deluje parlamentarna demokracija. Po njihovi oceni so politiki vsi isti, tako levi kot desni.«
V Frangeževem taboru so se navidezno ogradili od socialnih demokratov, saj celostna podoba kampanje žari v »nogometni« vijoličasti barvi. Vendar dejanskega političnega pedigreja ne skrivajo, saj utegne strankarska opredeljenost pomagati Frangežu v pridobivanju prednosti, če bi ga v drugem krogu podprl desni politični pol, kot se je to zgodilo njegovemu prijatelju Borutu Pahorju na predsedniških volitvah.
»Drugačen sem po tem, da vidim potenciale in izražam pogum, da bi jih tudi uresničili, nočem pa dajati ocen na pamet, netiti živčnosti v mestni upravi, ker je bilo vodenje mesta na pamet že preveč. Zdaj je treba voditi mesto po pameti,« pove Frangež. »Po tem se razlikujem od protikandidatov; nekateri iščejo konflikte iz preteklosti, jaz pa hočem gledati naprej.« Andreja Fištravca zelo ceni in trdi: »Mislim da sem bil prvi, ki sem mu leta 2006 predlagal župansko kandidaturo.«
V razpustitev mestnega sveta ne verjameta več
Ne glede na to, kdo bo zmagal, bo kot župan v mestni hiši doživel blokado. Sodelovati bo moral z mestnim svetom, v katerem imajo večino Kanglerjevi. Fištravec in Frangež ne pričakujeta več, da bodo mestni svetniki držali obljubo in razpustili mestni svet, kot so napovedali ob odstopu Kanglerja. Kljub temu oba vadita predvolilni optimizem in izkazujeta prepričanje o možnosti rešitve te zagate.
»Ne bom poglabljal konfliktov v mestu,« napoveduje Frangež. Po njegovi oceni bo z mestnim svetom možno projektno sodelovanje, »od vprašanja do vprašanja«, brez oblikovanja koalicije. »Živimo v zelo zgoščenem času, zato se bodo mestnemu svetu zgodile okoliščine, ki jih sploh ni več sposoben predelati in zato samemu sebi daje zaušnice,« pa je prepričan Fištravec. »Sedanja samoumevna zavezništva bodo padla in bo mestni svet moral pragmatično ugotoviti, kako bo sodeloval z županom, ne pa obratno.«
Upanje zbujajo evropski evri
Dodatni problem so mestne finance. Denarja zmanjkuje celo za najnujnejše projekte, kakršni so obnove povsem dotrajanih cestišč, krizne razmere pa utegnejo še poglobiti milijonske tožbe Iskra Sistemov, Veolie in Mednarodne univerzitetne športne zveze. »Mestne finance so v katastrofalnem stanju, zato bo nujna sanacija,« ugotavlja Frangež. »Optimizirali bomo stroške delovanja občine tako, da bomo podvojili sredstva za razvoj. Tekočega presežka imamo za štiri milijone evrov, naš cilj pa je osem milijonov. Če s tem denarjem participiramo pri kandidaturi za evropska sredstva, lahko računamo na 16 do 24 milijonov evrov razvojnih sredstev na leto.«
Fištravec je prepričan, da so številni mestotvorni (infrastrukturni) projekti, kot sta obnova kulturnega centra Pekarna in revitalizacija Koroške ceste, izvedljivi. Pri najbolj razvpitih naložbenih polomijah (Umetnostna galerija Maribor in Mariborska knjižnica) pa si obeta odgovore iz revizij in računa na novo evropsko finančno perspektivo. »V Maribor bi lahko načrpali najmanj 150 milijonov evrov, vendar bo treba najprej zagotoviti sklad za predfinanciranje projektov. Ta denar bi, čeprav se to mogoče čudno sliši, zagotovili tudi s kratkoročnim kreditiranjem,« je ocenil.
