Kot pravi Ivo Planinc iz novogoriške enote nacionalnega veterinarskega inštituta, gre za eno najstarejših kužnih bolezni čebelje zalege. Na leto se pri nas pojavi od 7 do 10 primerov hude gnilobe čebel. Povzroča jo bakterija paenibacillus larvae, od prve reakcije po odkritju pa je odvisno, kako hitro se bolezen razvija naprej. Bakterija ustvarja spore, ki čakajo na ugodno priložnost in lahko preživijo tudi 40 let. So namreč zelo odporne proti nizkim in visokim temperaturam kot tudi sončni svetlobi. Pomembno je preventivno delovanje, predvsem z razkuževanjem orodja in pribora, starejših panjev in okolice čebelnjakov. Okužene družine je treba uničiti, za okuženo območje pa velja stroga karantena.
»Bolezen lahko povzroči pravo katastrofo pri čebelarjih. V Brdih bolezni, ki jo imenujemo tudi čebelja gniloba, že nekaj let nismo imeli. Sedaj se je pojavila pri dveh čebeljih družinah. V preteklih letih so jo odkrili na Tolminskem,« je povedal Zmago Štucin, predsednik čebelarskega društva Kanal - Brda. Dodal je še, da tisti čebelarji, ki bolezen pravočasno odkrijejo in prijavijo, dobijo povrnjene stroške za zdravljenje. Po Štucinovih besedah se bakterija naseli v črevesju čebeljih, trotovskih in matičnih ličink in se tam že v nekaj dneh tako razmnoži, da ličinke odmrejo in se spremenijo v rjavo maso. »Čebelarji lahko hitro ugotovimo, če gre za kugo. Ko odmrlo ličinko poskušamo potegniti iz celice, se ta razvleče v nit in to je zelo zanesljiv znak, da imamo opraviti z gnilobo«, razlaga Štucin.
Po odkritju bolezni v Brdih bodo pozitivne panje ponovno pregledali čez mesec dni in šele takrat morebiti odpravili karanteno. Bolezen za človeka in izdelke iz medu ni nevarna. Zaradi čebelje kuge pri nas odmre 100 do 200 panjev na leto.
