Tolmin. Ministrstvo za infrastrukturo in prostor je zavrglo vlogo občine Tolmin za energetsko sanacijo njihovega šolskega centra. Župan Uroš Brežan je prepričan, da si je ministrstvo to dovolilo narediti na precej neobičajen način, postopek zavrnitve vloge je namreč po njegovem mnenju postopkovno in vsebinsko neutemeljen. Nad odločitvijo so bili toliko bolj presenečeni, ker je ministrstvo prej njihovo ime že javno objavilo med tistimi, ki so na razpisu zbrali dovoljšnje število točk. In če so se doslej na praznovanje 300-letnice punta v Tolminu pripravljali zgolj simbolno, bo ta primer obeležitev jubileja spremenil tudi v dejanski upor.
Najbolj v oči zbodejo datumi. Petega marca je na občino z ministrstva prispelo pismo, v katerem jo prosijo za dodatna pojasnila. Do kdaj naj to storijo, ne piše nikjer. Še isti dan in torej preden je lahko občina na pismo odgovorila, pa so na ministrstvu že spisali sklep, da se vloga zavrže. »Vsebinsko pa je to dejanje neutemeljeno zato, ker nas v prvem dopisu ministrstvo sprašuje po utemeljitvi, ki je bila vsebinsko že razložena v prijavni dokumentaciji,« pravi župan in napoveduje, da se bodo pritožili na upravno sodišče in uporabili vsa druga pravna sredstva, da dosežejo pravico, ki jim je bila kršena. V razpisni dokumentaciji namreč po njegovem mnenju ni mogoče najti določila, na katero se je ministrstvo oprlo pri zavrnitvi vloge. »Ne znam si razlagati, od kod je ministrstvo dobilo vzrok, da je dokumentacijo zavrnilo,« je zgrožen. »Občina kriterije razpisa kot lastnica stavbe izpolnjuje,« meni direktor občinske uprave Davor Simčič. Ministrstvo namreč v obrazložitvi piše, da bi morali natančno razmejiti stroške, kadar se del stavbe izvaja tudi za izvajanje dejavnosti, ki ne sodijo v pristojnost lokalne skupnosti. V šolskem centru res deluje tudi gimnazija, a kot trdijo na občini, tega pogoja v razpisni dokumentaciji ni bilo.
Občina je na razpis prijavila energetsko sanacijo šolskega centra, v katerem si prostore delijo od vrtčevskih otrok do osnovnošolcev in gimnazijcev. Na razpisu so si za obnovo plašča, stavbnega pohištva in ogrevanje vode s toplotno črpalko obetali 2,3 milijona evrov, sami pa bi k sanaciji dodali milijon evrov. Šlo bi za eno večjih naložb občine v zadnjih osmih letih in tudi med prijavljenimi na razpis je bil to poleg osnovne šole v Hrastniku eden večjih projektov, zato je težko prezreti podatek, da sta na razpisu padla oba. Najbolj problematična javna stavba v občini bo tako še naprej skrbela za hlad, prepih in zamakanje v učilnice, saj si na občini ugoden razplet težko predstavljajo. Preveč svež je namreč spomin občine na podobno zgodbo, ko so skupaj z drugimi severnoprimorskimi občinami padli na razpisu za širokopasovna omrežja in je njihovo pritožbo zavrnilo tudi upravno sodišče.
Za pojasnila smo prosili tudi ministrstvo, vendar včeraj odgovorov nismo prejeli.