Bernard Hopkins. Kdo? Bernard Hopkins. Slovencem malo znani Američan je že vrsto let eden najboljših boksarjev, ko beseda nanese na poltežko kategorijo. Njegov vzdevek je Rabelj in to z razlogom. V 63 dvobojih, odkar je leta 1988 začel kot profesionalec, je namreč tekmece kar 32-krat z nokavtom položil na tla, moč njegovih pesti pa je v soboto občutil tudi Tavoris Cloud. Toda zmaga tretjega najboljšega boksarja v svoji kategoriji zadnjih 50 let po mnenju boksarske biblije The Ring je bila veliko več kot samo zmaga: Hopkins se je namreč z njo vpisal v zgodovino kot najstarejši svetovni prvak, saj je 15. januarja letos dopolnil že 48 let.
Njegova zgodba je tipično ameriška in govori o uspehu. Kot mladenič se je zgodaj zapisal kriminalu in ropal ljudi, zaradi česar so ga že pri 17. letih zaprli. V zaporu, kjer si je celil rane, potem ko so ga trikrat zabodli, je bil priča posilstvu in umoru sojetnika zaradi škatlice cigaret, med vsakodnevnim razgibavanjem pa je začutil ljubezen do boksa. Ko so ga po petih letih izpustili na prostost iz strogo varovanega zapora, se je najprej zapisal islamski veri, nato pa se je odločil: »V zapor se ne bom nikoli več vrnil!« Boks je postal njegovo novo življenje in beg od starega, prva priložnost, da stopi v ring, pa se mu je ponudila že 11. oktobra 1988. Pričakovano je izgubil.
A to ga ni potrlo. Med februarjem 1990 in decembrom 1992 je zapored zmago slavil kar 21-krat, od tega 16-krat z nokavtom, njegova kariera pa je bilo polna afer in škandalov. Tako je na primer septembra 2001 proti svetovnemu prvaku Felixu Trinidadu na svojo zmago stavil 100.000 ameriških dolarjev, tekmeca pa na novinarski konferenci močno razhudil, ko je na tla vrgel zastavo Portorika. Stavo je dobil, potem ko je v 12. rundi Portoričanov oče stopil v ring in ustavil dvoboj. V najbolj plačanem dvoboju njegove kariere, ko so bili v igri milijoni, je 18. septembra 2004 v Las Vegasu boksal proti Oscarju de la Hoyi. Slovitega tekmeca se ni ustrašil, slavje v 9. rundi pa je pomenilo, da je tedaj 39-letni Hopkins postal prvi boksar v zgodovini z naslovi prvaka v vseh štirih različicah. Vrnitev v Las Vegas tri leta kasneje je bila znova »spektakularna«: med tehtanjem je udaril tekmeca Winkyja Wrighta in vnel se je vsesplošen pretep. Za kazen je moral plačati 200.000 dolarjev. Očitno premalo, saj se je zgodba istega leta ponovila, ko sta se v medijskem središču srečala z Joeom Calzaghejem, temnopolti boksar pa ni hranil žaljivke: »Nisi mi dorasel. Nikoli ne bom dovolil, da me premaga beli deček!« Toda aprila 2008 ga je »beli deček« vendarle spravil na tla in mu zadal enega izmed skupno šestih porazov v profesionalni karieri.
Večino zmag je dosegel ob pomoči Englisha Bouieja Fisherja, ki ga je treniral med letoma 1989 in 2002. Sprva velika prijatelja sta se razšla zaradi – denarja. Fisher je namreč trdil, da mu je svetovni prvak dolžan 255.000 dolarjev. Zanimivo, da sta se le leto dni kasneje znova spoprijateljila, prvotna zgodba pa se je dve leti kasneje ponovila, le da je tokrat trener zahteval plačilo 200.000 ameriških zelencev. Boksarski trener leta 2001 Hopkinsovega zadnjega slavja ni dočakal, saj je junija 2011 umrl v starosti 83 let.
Tudi sam priznava, da se mu leta vse bolj poznajo, a naredi vse, da v ringu ne bi izgubil. Saj... »Ne želim izgubljati. Ne želim izgubljati pri ničemer. Sem človek, ki je zelo tekmovalen in vsak poraz name deluje uničujoče. Tudi zato poskrbim, da sem pripravljen vsaj tako dobro, kot sem bil pred 15 leti.« Kot ne mara mesecev priprav pred vsakim dvobojem, saj mu onemogočajo, da bi bil intimen z osebo, ki mu je najbolj pri srcu, njegovo ženo. »Bilo mi je grozno, ko nisem smel seksati kar šest mesecev!« Po naslovu prvaka je seveda spet lahko intimen, do naslednjega dvoboja, ko bo najverjetneje dopolnil že abrahama in imel vnovično priložnost, da piše boksarsko zgodovino...