Ribnica. Vaščani Kota pri Ribnici, ki že več kot deset let opozarjajo na težave, ki jih imajo zaradi prevoza gramoza iz bližnjega peskokopa, so ribniški občinski svet pozvali, naj ustanovi delovno skupino za reševanje problematike. Skupaj z vaščani sosednjih vasi Jurjevica in Breže pa so lani ustanovili civilno iniciativo, ki zastopa njihove interese.

Glavni namen civilne iniciative, ki združuje 108 prebivalcev Kota pri Ribnici, Jurjevice in Brež, je soodločati pri iskanju rešitev, ki jih imajo vaščani omenjenih treh vasi zaradi prevoza težkega tovora iz bližnjega peskokopa. Cesta, po kateri vsak dan pelje tudi po 80 težkih tovornjakov, je namreč preozka, saj se v Kotu pri Ribnici ponekod skorajda dotika hiš, in neprimerna za prevoz tako težkega tovora. Vaščani opozarjajo, da tovornjaki – nekateri prevažajo tudi 16 kubičnih metrov peska – uničujejo cesto in bližnje hiše ter povzročajo neznosen hrup, poleti pa tudi prašenje. Zaradi težav, ki jih povzročajo tovornjaki, so večkrat zaman pisali pritožbe na občino in ministrstva, leta 2006 pa celo bojkotirali lokalne volitve. V vodo je padla tudi tedaj ponujena obvoznica, saj vaščanom za las ni uspelo zbrati soglasja 80 odstotkov lastnikov potrebnih zemljišč za cesto, ki bi pristali na komasacijo (postopek, v katerem se zemljišča na določenem območju zložijo in ponovno razdelijo med prejšnje lastnike, tako da dobi vsak čim bolj zaokrožena zemljišča).

Obljub imajo dovolj, zdaj hočejo soodločati

»Mi smo se že večkrat zmenili. Pred približno dvajsetimi leti smo se tudi zmenili, da bodo tovornjaki vozili le med sedmo in tretjo uro. To je trajalo le en mesec, potem pa so prekršili dogovor,« je razočaran nad obljubami Janez Gorše, eden od vaščanov Kota pri Ribnici, ki trdi, da tovornjaki včasih prevažajo gramoz od 6. pa vse do 22. ure. Med zajetno dokumentacijo hrani tudi sedem let staro poročilo Inšpektorata RS za energetiko in rudarstvo, v katerem je inšpektor Anton Planinc zapisal, da so ugotovili prekoračitev odobrenih mej pridobivalnega prostora v obeh površinskih kopih, Klunovem in Riglerjevem. Rudarski inšpektor je leta 2006 v poročilu dodal, da morata nosilca rudarske pravice najti ustrezno rešitev za prevoz skozi zaselke, sicer jima grozi zaprtje kamnoloma. A se to ni zgodilo. »Vem, da tukaj kapital dela svoje, vendar mi ne moremo biti žrtev kapitala,« je odločen Gorše, razočaran nad dosedanjimi medlimi odzivi države in občine.

Občina je pozabila nanje

»Dejstvo je, da je občina v občinskem prostorskem načrtu zapisala, da je gradnja obvozne ceste za naselje Jurjevica v primeru širitve kamnoloma Kot pri Ribnici obvezujoča, niti besede pa ni o obvoznici naše vasi,« pojasnjuje Gorše. Razlog naj bi bila vključenost ozemlja v Naturo 2000. »Torej: za Kot obvoznice ne more biti, ker je vključen v Naturo 2000! A peskokop je pa zunaj Nature? Kako lahko potem dopuščajo širitev peskokopa, gradnje ceste pa ne?« se sprašuje Gorše, ki poudarja, da spremenjeni zakon zdaj za komasacijo dopušča znižano, 67-odstotno privoljenje lastnikov zemljišč. Ribniški župan Jože Levstek je na vsa novinarska vprašanja, tudi tisto, zakaj omenjajo zgolj obvoznico za Jurjevico, kratko odgovoril, da se je občinski svet seznanil s to problematiko in da bodo pred oblikovanjem sklepa pridobili strokovne analize. Pred odločitvijo – tako Levstek – bodo dobili podatke o kapaciteti črpanja kamnoloma oziroma kamionskega potenciala, razdeljenega na dinamiko življenjske dobe kamnoloma, in na podlagi teh bodo načrtovali kratkoročne in dolgoročne ukrepe. Janez Gorše, ki upa, da jih občina ne bo znova potisnila na stranski tir, vidi le tri rešitve: zaprtje peskokopa, gradnjo obvoznice ali premaknitev nekaterih hiš.