Odkritje nasprotuje teorija, ki pravi, da se organizmi v razvoju ne morejo niti delno vrniti k izgubljenim lastnostim, ki so jih imeli njihovi prednikov. Teorija je sicer znana kot Dollov zakon, po belgijskem paleontologu Louisu Dolloju. Čeprav se evolucijski biologi povsem ne strinjajo , kako pravilo velja v naravi, so se načelno strinjali z osnovnim načelom, da se opravljeni evolucijski proces ne da previti nazaj.
Biologi z Univerze v Michiganu so na podlagi genske raziskave na velikem vzorcu hišnih pršic odkrili primer obrnjene evolucije, ki namiguje na nepravilnost Dollovega zakona. Raziskava je pokazala, da so se predniki pršic iz prosto živečih bitij spremenili v parazite, nato pa so se zopet razvili v prosto živeče organizme.
»Vse naše analize dokončno kažejo, da so hišne pršice zamenjale parazitski način življenja in zopet postale prosto živeča bitja, ki so se nato prilagodila različnim bivalnim okoljem, tudi človeškemu okolju,« sta zatrdila Pavel Klimov in Barry O'Connor z Univerze v Michiganu. »Rezultati so bili tako presenetljivi, da smo se odločili podatke posredovati kolegom, da bi jih preučili še oni.«
»Paraziti lahko hitro razvijejo zelo sofisticirane mehanizme za izkoriščanje gostiteljev in jih lahko nato tudi izgubijo, da bi bolje delovali izven teles gostiteljev,« je pojasnil Klimov. »Ko organizmi postanejo parazitski, pogosto doživijo degradacijo ali izgubo mnogih genov, ker določene funkcije niso več potrebne, saj gostitelji ponujajo ugodne pogoje za bivanje in prehrano. Mnogi raziskovalci na področju evolucijske biologije menijo, da se takšne specializacije evolucijsko ne da obrniti nazaj.«