Zakaj je slovensko alpsko smučanje v obeh moških tehničnih disciplinah tako na dnu?

Aleš Gorza: Letošnjo sezono svetovnega pokala so v veleslalomu močno zaznamovala nova pravila. S prostimi očmi se ne opazi tako velika razlika, kakršna dejansko je, ko je bil prej radij smuči krajši. Janez Jazbec je lani zelo napredoval na tekmah evropskega pokala, dobro pa se je znašel tudi na tekmah svetovnega, saj je bil na nekaterih tekmah zelo konkurenčen tekmecem. Po mojem mnenju je njegov opremljevalec Elan zaostal v razvoju veleslalomske opreme. Sredi sezone se je Jazbec odločil za menjavo opreme, kar v alpskem smučanju po pravilu na hitro ne prinese rezultatov. Verjetno tudi način dela z njim ni bil pravi, a o tem nisem prepričan, saj ga nisem spremljal od blizu. Kar zadeva veleslalomskega podmladka, ima v Sloveniji Žan Kranjec daleč največji potencial. Gre za velik talent, v katerega bo moralo slovensko smučanje vlagati in si nikakor ne dopustiti, da bo sam financiral programe. Za Žanom je v slovenskem veleslalomu velika praznina. Kar zadeva slalom, je dolgoletni slovenski problem, da vsi uspehi slonijo na enem tekmovalcu, in sicer Mitji Valenčiču. Potem ko je v sezono startal kot prvokategornik, je na prvih tekmah dosegal solidne rezultate, žal pa je padel v krizo januarja, ko si tekme sledijo druga za drugo. Mitja je na svetovnem prvenstvu v Schladmingu z uvrstitvijo med prvo deseterico pokazal, da zna hitro smučati, čeprav njegova tehnika ne omogoča vrhunskih rezultatov na vseh terenih. V slalomu pogrešam boljše rezultate Matica Skubeta, ki bi moral narediti korak naprej, saj je bil navsezadnje v preteklosti že mladinski svetovni prvak. Tudi pri njem mislim, da je njegov opremljevalec zaostal pri razvoju opreme (Elan – op. p.), zato mu svetujem, da po koncu sezone premisli in se odloči za novega.

Tone Vogrinec: Rezultatska luknja ni nastala ne letos ne lani. Poglablja se vsako leto in je posledica pomanjkanja denarja. Ni prisotna le pri moških, temveč tudi pri ženskah z izjemo Tine Maze, ki ima svojo ekipo, je vrhunska smučarka in ima dovolj denarja, da ima odlične možnosti za trening. Vse skupaj je šlo celo tako daleč, da si morajo najboljši smučarji plačevati, da lahko tekmujejo v svetovnem pokalu. Tudi selekcija je vse manjša. Mladi se raje odločajo za druge športne kot snežne. Če pa se že, gredo raje teč na smučeh ali skakat, kar je bistveno cenejše. Poleg tega imajo smučarski skoki v Sloveniji izjemno bazo in jim ni treba potovati na priprave na južno poloblo, ki stanejo ogromno denarja. Rešitve seveda obstajajo, a so pogojene s poligonom, ki ga v Sloveniji še vedno nimamo. Poglejte le, kam so usmerjena državna sredstva za infrastrukturo v zadnjih letih. Vsaka vas ima svojo dvorano, veliko denarja gre za gradnjo zunanjih igrišč, medtem ko alpski smučarji nimajo niti ene svoje telovadnice. Poligon bi moral biti alpskim smučarjem na voljo ves dan, zaprt za turiste, pogojno bi gotovo prišli tudi rezultati. A vse to, kar sem naštel, še ne pomeni, da alpskega smučanja v Sloveniji ne bo več.