Delavci so z novo zakonodajo izgubili del pravic in varnosti, a še vedno manj, kot bi jih ropotajoč z naraščajočo gospodarsko krizo in brezposelnostjo še lahko stisnili. In v zameno za svoje popuščanje so nekaj dobili. Zaposlenim ostaja dodatek na delovno dobo in plačan čas za malico, zakonodajalec pa je delodajalcem še malce zagrenil sklepanje pogodb za določen čas in omejil najemanje agencijskih delavcev. Reforma delodajalcem prinaša manj, kot bi si želeli, a še vseeno olajša in poceni odpuščanje, delavca bo mogoče vreči na cesto z manj birokratskimi ovirami, s krajšim rokom in manj odpravninami.

Z reformo smo naredili le prvi korak, trdijo delodajalci, zakonodajo bo treba spreminjati vse dotlej, ko bo slovenski delavec postal prožen kot elastika. Šele potem se bodo odprla nebesa globalne konkurenčnosti in podjetniške uspešnosti. A pogled v spričevalo, ki ga je 144 državam konec lanskega poletja izdal Svetovni gospodarski forum, poraja dvome o sadu te modrosti in kaže, da pot v gospodarski paradiž ne vodi le prek hrbta prožnega delavca.

Na samem vrhu svetovne konkurenčnosti je država, ki smo jo nekoč hoteli posnemati. Švica najvidneje prednjači pred drugimi v inovacijah in učinkovitosti trga dela. V obeh kriterijih se uvršča na prvo mesto. »Njene znanstvenoraziskovalne institucije so med najboljšimi na svetu, odlikuje jo tesno sodelovanje med znanostjo in gospodarstvom ter vlaganje podjetij v raziskave in razvoj,« navaja poročilo, »visoko produktivnost krepijo odlične možnosti izobraževanja pri delu, zaposleni in podjetja se aktivno prilagajajo novim tehnologijam.« Poročilo poudarja pomen neodvisnega sodstva, močno pravno državo in odgovorne javne službe. Sklepati je, da so strokovnjaki, ki so ga napisali, menili, da je zgoraj navedeno bistvenega pomena pri tem, da se je Švica znašla na prestolu visoke konkurenčnosti.

Pa poglejmo, kako je v Švici z roki odpuščanja. V poskusnem obdobju se delodajalec lahko poslovi od delavca v sedmih dneh, od redno zaposlenega, ki je v službi manj kot leto dni, v enem mesecu, od tistega, ki dela več kot dve leti in manj kot devet, v dveh mesecih in kdor je pri podjetju že več kot deset let, odide šele po 90 dneh. Glede na to, da je po novi zakonodaji najdaljši odpovedni rok v Sloveniji krajši kot v Švici (60 dni), bi morali v učinkovitosti trga dela Švico prehitevati po levi.

Tudi pri stroških, ki jih ima delodajalec ob odpuščanju delavca, smo celo s staro zakonodajo bore malo zaostajali, Švica je bila na 38. mestu, slovenski delavec, ki je bil ob odpuščanju nekoliko dražji, pa na 47. mestu. Zanimive pa so razlike v drugih kriterijih, ki so jih strokovnjaki uporabili za oceno učinkovitosti trga dela. Pri tem, kako proste roke ima delodajalec pri odpuščanju oziroma koliko ga pri tem ovira zakonodaja, je Švica na tretjem mestu, kar pomeni, da je zakonskih ovir zelo malo in se velik del odnosa med delodajalcem in delojemalcem gradi na zaupanju. Na povsem drugi strani lestvice je Slovenija, na 142. mestu med 144 državami. Kriterij odnosov med delodajalci in delojemalci pri Sloveniji ugotavlja, da v njih ni prav dosti prostora za zaupanje. Na lestvici med dobrim sodelovanjem in konfrontacijo je Švica na vrhu dobro sodelujočih, Slovenija pa se uvršča med prepirljive, na 114. mesto. Pri kriteriju, koliko se lahko zanesemo na profesionalnost vodstvenega kadra oziroma ali se le-ta izbira med sorodniki in prijatelji ne glede na njihove lastnosti ali pa se vodilne izbira predvsem na osnovi njihovih sposobnosti, se Slovenija uvršča za Sierro Leone, Bosno in Hercegovino ter Črno goro med tiste države, kjer se vodstvo izbira po krvi in všečnosti. Švica je, nasprotno, na šestem mestu in med tistimi državami, ki direktorje nastavljajo po sposobnostih in delovnih zaslugah.

In kje smo na zemljevidu globalne konkurenčnosti Slovenci še posebej šibki? Na samem repu smo v razvitosti in stanju finančnega sektorja, pri zaupanju javnosti v politike, pri neodvisnosti sodstva smo na polovici, pri kriteriju, koliko vladni uradniki favorizirajo z njimi povezana podjetja in posameznike, ko se odločajo o politiki ali pogodbah, smo daleč za Hrvaško oziroma stisnjeni na 104. mesto. Znašli smo se globoko med tistimi državami, katerih vlade trošijo neučinkovito in negospodarno, v oceni, koliko se vlada trudi, da bi s svojimi servisi pripomogla h gospodarskemu uspehu podjetij, pa smo uvrščeni na 102. mesto med Jamajko in Malavijem. Na 122. mestu smo pri učinkovitosti uprav naših podjetij.

A znašli smo se tudi na prvem mestu. Med 111 kriteriji kar štirikrat. Stroški zaradi nevarnosti terorizma so v Sloveniji nični in hvala bogu nas ne ogroža inflacija. Na srečo tudi nimamo obolelih za malarijo in med 144 državami na svetu smo najboljši v tem, da z njimi nimamo nobenih stroškov.