Sedem let je minilo, odkar se je Juventus nazadnje uvrstil v četrtfinale lige prvakov. Dolga je bila pot od afere prirejanja tekme Calciopoli, ko je bil Juventus izločen v drugo italijansko ligo, do vrnitve med najboljše evropske klube. Na čelu nove uspešne zgodbe je trener Antonio Conte, ki je pravi vodja zaradi svoje karizme in temperamenta.
»V ligi prvakov so moštva, ki so trenutno močnejša kot Juventus. Ko sem še igral, je bil v ospredju Ajax, zraven pa italijanska moštva. Ekipe, kot so Barcelona, Real Madrid in Bayern, niso bile povsem v evropskem vrhu. Zaradi tisočih razlogov, predvsem ekonomskih, se je stanje spremenilo. Zdaj so najbolje strukturirana in ekonomsko močna moštva Real, Barcelona in Bayern. Utopija je, da je Juventus na isti ravni. Denar, ki ga lahko zapravijo ti klubi, mi ne moremo. Za njimi smo trenutno tri ali štiri korake,« pravi Antonio Conte. Kljub temu je prepričan, da letošnja zgodba Juventusa v ligi prvakov ni končana. »Na igrišču je v vsaki ekipi vedno enajst nogometašev. Vmes je sodnik, na vsaki strani pa po ena vrata. Pomerimo se lahko z vsemi, nihče pa nas ne more premagati vnaprej.«
Ligo prvakov je Conte že osvojil kot igralec. Leta 1996 je bil član Juventusa, ki je v finalu po enajstmetrovkah premagal Ajax. V finalu je igral še trikrat, a vedno izgubil. Nazadnje leta 2003 proti Milanu po enajstmetrovkah. Med največjimi nesrečniki je bil ravno Conte, ki je v rednem delu tekme stresel prečko. Če bi bil malce bolj natančen, bi dosegel odločilni gol.
V igralski karieri je trinajst sezon igral za Juventus. Z njim je osvojil vse možne lovorike. Drugače je bilo v reprezentanci, kjer je bil član Italije na svetovnem prvenstvu leta 1994 in na evropskem prvenstvu leta 2000. V obeh primerih so naši zahodni sosedje izgubili v finalu. Conte je bil med nosilci italijanske reprezentance na EP leta 2000, kjer je prvenstvo zaradi poškodbe končal v četrtfinalu. Poškodoval ga je Romun Gheorghe Hagi. »Hotel mi je zlomiti nogo, zato nisem sprejel njegovega opravičila, ko me je po tekmi obiskal v slačilnici,« je dejal Conte.
Po končani igralski karieri je miroval dve leti, nato je postal trener. Ko je vodil Atalanto, so se zaradi slabih iger proti njemu obrnili navijači. Spor je trajal tri mesece, dokler 6. januarja leta 2010, ko je Atalanta izgubila z Napolijem, navijačem ni povsem prekipelo. Za Contejevo varnost so morali poskrbeti policisti, že naslednji dan pa je odstopil.
Ko je leta 2011 prišel na klop Juventusa, je potreboval leto dni, da je staro damo ponovno vrnil na italijanski vrh. Torinčane je preporodil, a po koncu sezone je dobil desetmesečno prepoved vodenja moštva. Bil je kaznovan, ker naj bi vedel za dogovorjeno tekmo (AlbinoLeffe – Siena) v drugi italijanski ligi še v času, ko je vodil Sieno, a o tem ni nikogar obvestil. Conte je kljub temu vodil treninge Juventusa in počel vse, kar počnejo trenerji, z izjemo vodenja tekem. Kazen so mu na koncu zmanjšali na štiri mesece.
Čeprav je že kot igralec začel izgubljati lase, se lahko Antonio Conte sedaj pohvali z bujno pričesko. Razlog je v presaditvi las, ki jo je opravil na začetku trenerske kariere. »Zdaj mora paziti, saj je tudi trenerski posel zelo naporen. Zaradi stresa mu lahko začnejo izpadati lasje še drugič v življenju,« se je na Contejev račun pošalil njegov nekdanji tekmec z nogometnih zelenic Ruud Gullit.
