A navadni smrtniki si pritiske javnosti, ogromna pričakovanja navijačev in delodajalcev ter prepoznavnosti, ki so je deležni športniki, težko predstavljajo. To seveda niso izgovori, da posežejo po alkoholu, a je povečini glavni razlog. Drugi je na primer želja po zabavi in sprostitvi, saj so športniki v vsakodnevnem življenju podvrženi strogim pravilom in omejitvam, a gre pri večini za enkraten primer, ki mine brez večjih posledic in medijskega pompa. Ne pa pri vseh. Znane so zgodbe angleških nogometašev Leeja Dixona, Tonyja Adamsa, Georgea Besta in Paula Gascoigna, ki so se zaradi prekomernega pitja že med kariero večkrat zdravili zaradi alkoholizma, slednji pa je tudi po karieri šel tako daleč, da naj bi počasi izgubljal bitko za življenje. Finski smučarski skakalec Matti Nykänen je v 80. letih prejšnjega stoletja osvojil vse, kar je lahko, ves čas pa je srečo in žalost utapljal v vodki, ki je še danes njegova najboljša prijateljica. V omenjeni nordijski državi imajo tudi priljubljen koktajl Matti Nykänen, ki vsebuje veliko vodke ter malo limoninega soka in sladkorja. Še vedno pa ima težave z alkoholom tudi nekdanji košarkarski zvezdnik Dennis Rodman.
Poleg Kristana je bila v Sloveniji veliko pozornosti deležna zgodba z Mišom Brečkom, ki se je lani v Kölnu zabaval v družbi Michaela Schumacherja in Lukasa Podolskega, pregloboko pogledal v kozarec, sedel za volan avtomobila in končal na železniških tračnicah. Tudi redni obiskovalci slovenskih nočnih lokalov imajo na zalogi kar nekaj zgodbic o pijanskih podvigih športnikov. Med najbolj odmevnimi je bila pred leti zgodba na Jesenicah, kjer je šesterica pijanih hokejistov napadla trenerja Mika Posmo, ki je bil skupaj s takratnim igralcem Toddom Elikom tudi redno v vinjenem stanju.
Prekomerno uživanje alkohola v času profesionalne kariere pa je seveda neustrezno tudi z zdravstvenega vidika. Alkohol namreč razširi žile, srce mora zaradi tega porabiti več moči, da črpa kri po telesu, mišice pa so posledično premalo prekrvavljene. Po znanstvenih raziskavah se hitrost teka ob dveh kozarčkih alkohola zmanjša za 10 odstotkov. Alkohol vpliva tudi na zvišan pulz in hitrost dihanja, zmanjša se kondicija, nevarno je moteno uravnavanje telesne temperature, še posebno v povezavi z dehidracijo, vpliva pa tudi na možgane, zato so reakcije počasnejše kot ponavadi.
Razlogov, zaradi katerih bi se profesionalni športniki morali izogibati uživanju alkohola, je tako več kot dovolj, a ker so tudi oni krvavi pod kožo, bomo o podobnih zgodbah zagotovo še brali.
