Le redko katera napoved o zaprtju kakšne diskoteke, lokala ali kluba je dvignila toliko prahu kot napovedano zaprtje Kluba K4 16. marca. Potem ko je novi direktor Aleš Logar prevzel vajeti v Zavodu K6/4, se je lotil pregleda finančnega stanja zavoda in ugotovil, da je stanje tako slabo, da mora komaj imenovano vodstvo klub zapreti. Obljubili so še, da bodo poskušali izvesti nekatere napovedane dogodke, katere, še ni jasno, ter zatrdili, da je zaprtje začasno.

Po navedbah novega vodstva je v poslovanju Zavoda K6/4 poleg slabega finančnega rezultata, ki ga je »prejšnje vodstvo prikrivalo«, še kup nepravilnosti, ekipa, ki je doslej pripravljala program, pa ni več pripravljena sodelovati. Ta ekipa medtem zatrjuje nasprotno, da je bila pripravljena sodelovati z novim vodstvom, a je bila po dveh tednih dela brez pogodb soočena s takšnimi pogoji sodelovanja, ki delovanja v okviru zastavljene programske vizije ne dopuščajo. »Zato se je bila ekipa prisiljena posloviti,« so razložili odhajajoči. »Po strukturnih in vsebinskih posegih se je novo vodstvo zaradi pomanjkanja lastnih vsebin in kadra odločilo, da zapre Klub K4,« so še zapisali člani stare ekipe in se poslovili z besedami: »Bilo nam je v čast.«

Klub ni nikoli ustvarjal (omembe vrednega) dobička

Resnica, kaj je bil vzrok za spore med novim vodstvom in odhajajočo ekipo, bo verjetno ostala skrita za zaprtimi vrati Kluba K4, posledice zaprtja kluba pa ne. Dejstvo je, da Klub K4 nikdar ni ustvarjal omembe vrednega dobička. Toda vselej je obstajal konsenz med ustanovitelji, ljubljansko študentsko organizacijo ter vodstvom Zavoda K6/4, da Kluba K4 zaradi njegovega slovesa in programa, ki je v marsičem oral ledino ljubljanske pa tudi slovenske klubske scene, ne zapirajo, je povedal bivši direktor Miloš Kranjc, ki je Zavod K6/4 vodil osem let. »Do leta 2005 Klub K4 nikdar ni posloval pozitivno. Potem je do leta 2010 posloval pozitivno, predvsem zato, ker smo dobili dovoljenje za opravljanje gostinske dejavnosti, po tem letu pa – tudi zaradi krize – ne več,« je razložil. »Toda Klub K4 v svoji osnovi ni lokal, ki zasleduje profit. Kljub rdečim številkam je prejel številne mednarodne nagrade za najboljši klub, ekipa pa je ustvarjala program, ki mu pri nas ni para. Toda trenutno vodstvo Zavoda K6/4 v njegovi vsebini ne vidi dodane vrednosti in klub vidi kot diskoteko, ki ustvarja izgubo,« je povedal Krajnc.

Novica o zaprtju kluba je šokirala in užalostila tudi Viko Potočnik, ki je v največji meri zaslužna, da je Klub K4 sploh nastal. »V začetku osemdesetih sem kot predsednica Univerzitetne konference ZSMS, zdaj je to študentska organizacija, zahtevala od občine, da študentom dodeli svoje prostore, in dali so nam ta objekt v Kersnikovi ulici, ki je bil v zelo slabem stanju. Tja smo preselili naše vodstvo, dom začeli obnavljati in ga oddajati organizacijam, filmarjem, umetnikom, napolnili smo ga z alternativnimi vsebinami. Tam so vadile tudi prve pank skupine, denimo Kuzle,« razlaga Vika Potočnik. K4 je bil takrat simbol nečesa novega in svojstvenega, se spominja. »Prav zato obžalujem, da študentska organizacija danes ne zmore doumeti, kakšen simbolni pomen ima K4 za Ljubljano, za alternativno kulturo. Zaradi razrasta institucionalne kulture opažam, da počasi umirajo pomembne točke tako imenovane neinstitucionalne kulture v Ljubljani,« še poudarja Potočnikova.

Navdušeni le okoliški stanovalci

Da je bil K4 »rezultat zgodnje faze bojev alternativne scene za lastne prostore in sredi osemdesetih let prejšnjega stoletja prvi alterkulturni skvot v Ljubljani«, pravi tudi poznavalec slovenskega glasbenega in klubskega dogajanja Igor Vidmar, a je v nasprotju s Potočnikovo prepričan, da ga je kasneje ZSMS obnovila brez sodelovanja alternative. Ne glede na to je njegovo zaprtje vsekakor izguba, a ker so tu še Metelkova, Kino Šiška in drugi klubi z nekomercialno vsebino, je njegovo zaprtje dosti manjša tragedija, kot bi bila pred 20 leti, opozarja. »Hkrati je to priložnost, da se razčistijo finančne zgodbe na relaciji K4 in bogato financirane študentske organizacije,« še dodaja Vidmar.

Mimogrede, največji dolg ima Zavod K6/4 pravzaprav do svojega ustanovitelja in najemodajalca, ljubljanske študentske organizacije. Kot da se tega ne bi zavedali, pa slednji trdijo, da niso odgovorni za nastalo situacijo, »saj smo predstavo o finančnem stanju zavoda do zdaj gradili na napačnih informacijah, posredovanih s strani bivšega vodstva«.

Toda nekdo je nad zaprtjem le navdušen: okoliški stanovalci, ki jim ni mar za sloves kluba ali za alternativno glasbeno sceno, pač pa le za njihov – dolgo pričakovani – nočni mir.