Organizator prireditve, posvečene slovenski glasbi, je že nekaj let Festival Ljubljana, ki se povezuje z drugimi našimi glasbenimi ustanovami, v prvi vrsti z Društvom slovenskih skladateljev, kajti to je »praznik slovenske glasbe in slovenskih skladateljev«, je poudaril predsednik društva skladateljev Nenad Firšt. Direktor Festivala Ljubljana Darko Brlek pa je dodal, da se jim zdi ta prezentacija slovenske glasbe idejno izjemno pomembna, zato jo v glavnem financirajo iz lastnih sredstev, ob pomoči mestne občine Ljubljana kot njihovega ustanovitelja. Še 32.000 evrov je dodalo pristojno ministrstvo.
V središče so letos postavili glasbo, ki je (bila) pisana za umestitve na različna prizorišča, od oper in operet prek muzikala do filma in podobno. Prof. dr. Primož Kuret pojasnjuje, da sta na to idejo ključno vplivali obletnici rojstva dveh velikih opernih mojstrov, Verdija in Wagnerja, ki, kot pravi, v programu ne bosta navzoča, na mednarodnem simpoziju pa zagotovo.
Pet koncertov v štirih dneh
Koncertni dogodki se bodo začeli v torek z dvema brezplačnima koncertoma v Slovenski filharmoniji. Slovenski komorni zbor, ki ga vodi Martina Batič, napoveduje izvedbo vrste novih in nekaj tudi starejših slovenskih zborovskih skladb, v fokusu pa bo 85-letnica skladatelja Jakoba Ježa. Prvič bodo zazvenele skladbe Ambroža Čopija, Tomaža Habeta, Črta Sojarja Voglarja, Vitje Avsca, Katarine Pustinek Rakar, Andreja Missona, Nane Forte in Petra Šavlija. Na tem koncertu bo naenkrat izvedenih tudi največ novitet.
Drugi koncert, ki ga je organizacijsko zastavila skladateljica Nina Šenk in so ga poimenovali Večer mlajše skladateljske generacije, je v bistvu nadaljevanje koncerta iz lanskega leta, ko so mladi skladatelji predstavljali skladbe za rogove in tolkala. Letos se bo zamisel nadaljevala tako, da bodo zasedbe nekoliko razširjene, obe noviteti, ki bosta izvedeni, pa sta napisani za isto zasedbo, kot je bila lanska. Z lani izvedenimi in posnetimi novitetami ter z obema novitetama iz letošnjega leta, ki ju ravno te dni snemajo v studiu Radia Slovenija, bo nastal še en projekt, zgoščenka, ki jo bo pozneje izdala založba ZKP RTV Slovenija. Koncert bo umetniško vodil dirigent Steven Loy, na odru se bodo družili hornista Boštjan Lipovšek in Saar Berger, pihalni kvintet Slowind pa STOP – Slovenski tolkalni projekt, inštrumentalisti Matjaž Porovne (violina), Igor Mitrović (violončelo) in Klemen Leben (harmonika) ter recitator Jure Ivanušič. Sodobna glasba Larise Vrhunc, Mateja Bonina, Tomaža Bajžlja in Bojane Šaljič Podešva je bila že izvedena, medtem ko bo novost kompozicija najmlajše skladateljice letošnjih glasbenih dnevov Alje Zore z naslovom Hrolgrohn za solo rog in ansambel, ki je zmagovalka natečaja Festivala Ljubljana za novo skladbo. Zadnja skladba bo povezala vse poustvarjalce: to bo Twenty in Five za ansambel in recitatorja Nine Šenk, ki je bila dvakrat že izvedena v Nemčiji, za slovensko praizvedbo pa jo je skladateljica nekoliko predelala.
Od opere do spevoigre
Gorenjski slavček, slovenska opera Antona Foersterja, je prispevek SNG Opera in balet Ljubljana k tej glasbeni manifestaciji, premiera pa bo v sredo ob 19.30 v matični hiši. Foerster, Čeh po rodu, je pomembno zaznamoval slovensko ustvarjalnost konec 19. in v začetku 20. stoletja. Gorenjski slavček je nastal najprej kot opereta, prva izvedba je bila leta 1872 v Deželnem gledališču, dvajset let pozneje pa jo je skladatelj preorkestriral v opero. Zadnjič so to opero v ljubljanski Operi uprizorili v sezoni 1996/1997, velja pa za eno najbolj priljubljenih del predvsem zaradi ljudskih motivov. Režiser nove postavitve bo Vito Taufer, dirigiral bo Igor Švara, nastopil pa bo v glavnem domač umetniški ansambel.
Slovenski glasbeni dnevi se bodo nadaljevali v četrtek s koncertom Orkestra Slovenske filharmonije v matični hiši. Dirigirala bosta Aleksandar Spasić in Steven Loy. Izvedli bodo Quattro immagini za orkester Luigija Verdija, Čajno punčko – odlomke iz baleta na glasbo Rista Savina, za konec pa še noviteto Janija GolobaKo bom tih in dober, gre pa za pet uglasbljenih pesmi Ivana Minattija za igralca in simfonični orkester. Golob je naročilo za to skladbo dobil kot lanski Kozinov nagrajenec, namig pa je bil, naj uporabi vokal. To je storil na poseben način, kajti zanimivost dela je ravno v tem, da ni pisano za recitatorja, kot je navada, ampak za »dramskega igralca«, part pa je napisan skoraj tako, da bi ga moral izvajalec že peti. To ni preprosto, tudi za izvrstnega interpreta Borisa Cavazzo, ki mu je bila ta naloga zaupana, ne; delovna sinhronizacija z dirigentom je te dni na višku.
Sklepni koncert bo ponovno v Filharmoniji, tokrat v družbi Simfoničnega orkestra RTV Slovenija z dirigentom Simonom Dvoršakom na čelu in z večerom opernih melodij. Dirigent Dvoršak je izbiral med arijami starih slovenskih operet, ki skorajda niso bile izvajane, med drugim tudi delo Jamska Ivanka Miroslava Vilharja iz leta 1850, ki velja za prvo slovensko spevoigro, čeprav je premiero doživela po znamenitem Tičniku Benjamina Ipavca, ki ga sicer štejemo za prvo slovensko opereto. Pri izbiri in obnovi notnega materiala pa je Dvoršaku pomagal mag. Domen Prezelj iz NUK. Solisti bodo Andreja Zakonjšek Krt (sopran), Irma Mihelič (sopran), Tim Ribič (tenor) in Žiga Kasagić (tenor).
Muzikologi o operi in opereti
Mednarodni muzikološki simpozij bo potekal med torkom in četrtkom, vodil pa ga bo že po tradiciji prof. dr. Primož Kuret, ki je tudi soustanovitelj te glasbene manifestacije. Največ zanimanja že žanje referat dr. Slavoja Žižka na temo Čajkovskega z naslovom Portret ruskega homoseksualca ali misterij odvečnega drugega dejanja, a Žižka žal zaradi predavanja na bostonski univerzi ne bo, je pa referat poslal in ga bodo prvi dan simpozija tudi prebrali. Sicer pa bo simpozij odprlo predavanje dr. Boruta Smrekarja na temo opere. Napovedalo se je osem slovenskih muzikologov ter še drugi strokovnjaki iz devetih držav. V teh dneh je izšel tudi zbornik predavanj iz lanskega leta, ko so muzikologi debatirali na temo imaginacija narave v umetnosti, ob koncu letošnjega simpozija pa bo še promocija muzikološkega zbornika Friderik Širca - Risto Savin (1859–1848): Med Slovenijo in svetom ter knjiga prof. dr. Petra Zimmermanna Generalmajor Friderik Širca: vojaška biografija.
V sodelovanju z Glasbeno matico bodo izpeljali tudi dve glasbeni delavnici za otroke z naslovom Čudoviti svet opere, ki jih bosta vodili operni pevki Irena Yebuah Tiran in Katja Konvalinka, in kot je povedala predsednica Glasbene matice Ljubljana Ivanka Mulec Ploj, se je prijavilo več kot 250 otrok. Zaradi velikega zanimanja bodo v jesenskem času delavnice ponovili.
