Feministični in queer festival Rdeče zore že od samih začetkov v ospredje postavlja delo ustvarjalk in aktivistk, ki delujejo na območju Metelkove mesta, a k sodelovanju vabi tudi politično sorodne avtorice z Balkana in drugih dežel. »Festival omogoča predvsem neko prisvajanje fizičnih in diskurzivnih prostorov za ženske in vse obrobneže ter varen prostor za izmenjavo mnenj o feminističnih temah in utelešenje teh konceptov,« sam namen večdnevnega dogajanja izpostavijo organizatorke.
Telesnost v vseh pomenih
Festival se je s stripovsko obarvano razstavo Nine Bric uradno odprl že v torek v Cafe Open, medtem ko je bil z različnimi delavnicami in razstavami zares zagnan včeraj. Klub Tiffany tako še do jutri gosti fotografsko razstavo Katero telo govoriš? Politika telesa in upor Belme Bećirbašić, ki raziskuje telesnost žensk v vseh njenih dvoumnih pomenih. Galerija Mizzart do nedelje na ogled postavlja instalacijo Tine Drčar Umreti za življenje, razstavo Štiritaktni Dine Rončević ter videoperformansa Rdeča nit in Nivea Visage Young Jelene Meek. V Galeriji Alkatraz pa Kolektiv VE-ZA predstavlja interaktivno razstavo Bod’ moja, ki preizprašuje lastništvo ženske kot kolektivnega telesa.
V naslednjih dneh bo program zapolnjen še s številnimi delavnicami, filmskimi projekcijami, pogovori z umetnicami ali predavanji, organizatorke pa še posebej izpostavljajo petkovo podelitev nagrade bodeča neža, ki je namenjena najbolj seksistični izjavi. Nominacije se po uradnem festivalskem elektronskem naslovu nabirajo do jutri zvečer, medtem ko se seksistične citate sproti objavlja na sramotilnem stebru bloga Rdečih zor.
Goli človek, ne jezi se
Med festivalske posladke pa prav gotovo sodita predstava Soba za ženske, ki bo v izvedbi KUD Transformator jutri uprizorjena v Muzeju sodobne umetnosti Metelkova, in performans Mojca, ne jezi se , ki bo jutrišnji večer popestril obiskovalcem Menze pri koritu. Avtorji in nastopajoči v slednjem, Petja Grafenauer, Simon Macuh in Zoran Srdić Janežič, bodo kot odgovor na kritiko pojavljanja golote v umetnosti in kulturnih institucijah zgolj v Evinem kostumu odigrali partijo namizne igre človek, ne jezi se.
»Ne čisto prava predstava« Soba za ženske pa je nastala kot produkt štiridnevne gledališke delavnice, kjer so udeleženke raziskovale tako svoj spol in telo ter njuno umeščenost v družbo, popularno kulturo in binarizme kot tudi svoja najbolj intimna čustvovanja. Uprizoritev je zastavljena kot interaktivni dogodek, saj bodo obiskovalci povabljeni k raziskovanju različnih interpretacij ženskosti. sk