Mladi kuharji iz Posočja, s Krasa, iz Vipavske doline in Brd so se včeraj pomerili na prvem od desetih regijskih tekmovanj v kuharskih veščinah avtohtonih lokalnih posebnosti. V dveh urah so morali skuhati ribjo jed in močnato prilogo, značilni za kraje, od koder prihajajo. Prve četrt ure so se slišali zgolj žvenketi posod in rezanje nožev, kmalu nato se je iz prvih loncev že dvigala para. In kot pravi kuharski mojstri so otroci med vrtenjem kuhalnice čisto neobremenjeno klepetali še z obiskovalci, novinarji in komisijo, vmes malce posolili ali preverili stanje v loncu. Zdelo se je, da natanko vedo, kaj delajo.
»Pri vsem tem se mi zdi pomembna medgeneracijska komunikacija. Otroci so morali pri svojih starejših sorodnikih izbrskati stare recepte, da ne bi šli skupaj z njimi v pozabo,« je med vrvežem v dvorcu Zemono pripovedovala Anka Peljhan, idejni vodja dogodka in predsednica društva Vesela kuhinja, ki je tekmovanje pripravilo. Osnovnošolske populacije niso izbrali naključno. »Osnovnošolci so za učenje o pravilni in zdravi prehrani najbolj dovzetni in tudi najboljši medij za širjenje teh informacij med njimi samimi,« je povedala Peljhanova in dodala, da bi s to akcijo radi nazaj na domače krožnike in na krožnike v gostilnah postavili slovenske jedi. »Če jih bodo mladi poznali, jih bodo znali tudi zahtevati,« je prepričana.
Ekipa »poštokljarc« iz kobariške osnovne šole je imela na kuhalniku dva lonca – v enem so se kuhali listi zeljnate glave, v drugem krompir. »Skuhale bomo poštokljo, kobariško značilno jed iz zelja in krompirja, ki je bila pogosto na jedilnikih. Ime je dobila po tem, ker se kuhano zelje in repo zmečka ali po naše poštoka,« je razložila Tajda Sovdat. »Ribo bomo pa kar na olju ocvrli. Pri nas se ni ravno veliko pripravljalo rib, če so jih že, so jih le pocvrli,« jo je dopolnila sotekmovalka Lara Matea Ivančič. Tajda pa je dodala, da tisto v ponvi ni čistokrvna soška postrv, temveč mešanka.
Medtem je Rut Koren iz osnovne šole Šturje v Ajdovščini tako zavzeto valjala testo za bleke, da je valjarju odletel ročaj. »Bleke so včasih gospodinje delale le ob posebnih priložnostih, za kakšne poroke ali pa v postnem času. To je domača pašta, narezana na kvadratke. Skuhane postrežemo z orehi, popečenimi na maslu, drobtinami in sladkorjem. Otroci so imeli včasih to zelo radi, ker je bilo sladko,« je kot prava poznavalka pripovedovala Rut in vmes še pričvrstila ročaj nazaj na svoje mesto. Tudi njej jih babica še skuha.
Čeprav si je ena od tekmovalnih skupin sežanske osnovne šole nadela ime Pašta in fž'u, v resnici nič od tega ni pristalo v njihovih loncih. »Za glavno jed bo štokviš v solati, za prilogo pa polenta s krompirjem. Štokviš so naši predniki velikokrat jedli za praznike, krompirjevo polento pa pogosto za večerje. Smo se pozanimali pri starejših,« je povedala Alesja Mevlja in hitela preverjat, ali je polenovka že kuhana. Po polenovki na belo je dišalo tudi za mizo Cvetočih Brik iz osnovne šole Dobrovo. Dodale so ji belo polento, ki se je k njim razširila iz Furlanije in kmalu postala glavna briška jed.
In koliko so osnovnošolci vešči kuhanja? Učiteljica biologije in gospodinjstva na sežanski osnovni šoli Soraja Žerjal je dejala, da zelo različno, a da imajo veselje do kuhanja tako fantje kot dekleta in da se včasih za kuhinjskim pultom bolje znajdejo fantje. »Najraje pri gospodinjstvu imajo kuhanje, torej samo pripravo hrane. Potem ko je treba to pojesti, pa se že pokaže, da ta ne bi tega, oni ne bi drugega,« se je zasmejala in pokimala, da otroci danes veliko raje jedo sodobno in hitro pripravljeno hrano. Prav zato se pri urah gospodinjstva raje učijo kuhati domače jedi, le za konec šolskega leta za nagrado zadiši tudi po pici.
Ko je iz loncev in ponev že pošteno dišalo, se je med mlade kuharje z ocenjevalnim listom pomešal tudi veliki kuharski mojster Tomaž Kavčič iz Gostilne pri Lojzetu. In medtem ko je hitel po prvi obliž zaradi preostrega noža, je navdušen pripovedoval o mladih kuharjih, ki da so se dela lotili odgovorno, inovativno in resno. »Mnogo bolj, kot se včasih gremo to mi,« se je zasmejal. Po videnem bi pravi kuharski mojstri marsikoga kar takoj vzeli k sebi v kuhinjo, najbolje pa so se po mnenju komisije odrezale ekipe Cvetoče Brike iz Dobrovega, Soški kuharji iz Kobarida in Šturke iz Ajdovščine.
V prihodnjih tednih se bo po slovenskih regijah zvrstilo še devet tekmovanj, skozi polfinale in finale pa bodo na koncu razglasili zmagovalce z najbolj lokalno locirano jedjo in uporabljenimi sestavinami, zmagovalca z najokusnejšo jedjo in zmagovalca z najatraktivnejšo dekoracijo jedi.