Novo mesto. Mestna občina Novo mesto ne izvaja ustreznega nadzora nad poslovanjem stanovanjskega podjetja Zarja, v katerem ima večinski delež. Družba se je zadolžila brez njenega soglasja, občina pa nato ni uvedla postopkov za ureditev stanja. Župan občinskega sveta ni seznanjal s poslovnimi načrti in poročili o poslovanju Zarje, kot zastopnik občine pa je na skupščini družbe glasoval drugače, kot je odločil občinski svet. To so ugotovitve računskega sodišča, ki je revidiralo upravljanje občine s kapitalskimi naložbami v obdobju od leta 2009 do 30. septembra 2010, zlasti z deležem v Zarji. Občini je izdalo nekaj priporočil v zvezi z nadzorom nad poslovanjem gospodarskih družb, v katerih ima lastniški delež, od nje pa v 90 dneh pričakuje odzivno poročilo.
Kot ugotavlja sodišče, je občina v omenjenem obdobju sicer imela vzpostavljeno centralno evidenco finančnega premoženja, ne pa tudi sistema njegovega upravljanja. Tako tudi deleža v Zarji ni mogla gospodarno in pregledno upravljati.
Na nepravilnosti opozarjali že občinski svetniki
Prva sporna odločitev, ki jo omenja, je bilo glasovanje občinskega predstavnika na skupščini Zarje o njeni dokapitalizaciji v višini treh milijonov evrov, in to brez posvetovanja z občinskim svetom. Opozicija je takrat takoj opozorila na nevarnost netransparentne prodaje večinskega deleža družbe, s čimer bi prišlo do korenite spremembe družbeniških deležev v podjetju. Občina namreč ni bila verjeten kandidat za izvedbo dokapitalizacije, saj bi morala, če bi želela obdržati lastniški delež (skoraj 68 odstotkov), vložiti dobra dva milijona evrov. Takratna direktorja Zarje Miloš Dular in Borut Novak (zdaj je direktor občinske uprave) sta dokapitalizacijo opravičevala s tem, da bi bila sicer ogrožena izvedba dveh velikih gradbenih projektov. Dokapitalizacija je bila nato po posredovanju občinskega sveta na naslednji skupščini preklicana.
Muhič glasoval v nasprotju s sklepi občinskega sveta
Zanimive so tudi ugotovitve o vlogi novomeškega župana Alojzija Muhiča, ki je bil v letu 2009 in dobri polovici leta 2010 predsednik nadzornega sveta Zarje in je hkrati zastopal interese občine kot večinskega lastnika. Tako je denimo na skupščini Zarje glasoval proti razdelitvi bilančnega dobička v višini 886.000 evrov, čeprav je občinski svet odločil drugače. Muhič je moral zaradi nezdružljivosti funkcij iz nadzornega sveta Zarje odstopiti. Ko pa so glasovali o novem kandidatu, Muhič kot predstavnik občine ni glasoval za tistega, ki ga je predlagal občinski svet, ampak za kandidata po predlogu drugih družbenikov.
Na nekatere ugotovitve se je občina odzvala že v času revizije. Tako je pojasnila, da po zakonu o lokalni samoupravi župan predstavlja in zastopa občino, zato je menila, da je v njegovi pristojnosti tudi glasovanje na skupščinah gospodarskih družb. Statut občine je nato ustrezno spremenila in v njem opredelila pristojni organ za izvajanje ustanoviteljskih pravic. Novembra lani je sprejela tudi strategijo upravljanja kapitalskih naložb in pripravila stanovanjski program za obdobje 2011–2014. Včeraj je župan Alojz Muhič zagotovil, da so na občini že med revizijskim postopkom odpravili določene nepravilnosti, nekatere ukrepe pa še pripravljajo. Zatrdil je, da bodo upoštevali vsa priporočila računskega sodišča.
O Zarji se je veliko govorilo tudi v letu 2011 zaradi nakupa skoraj 28 odstotkov delnic škofjeloške Jelovice, in to brez odobritve nadzornikov. Zarja pod vodstvom Dularja je kupnino poravnala s kreditom v višini 1,5 milijona evrov in dvema stanovanjema v Podbrezniku. Septembra 2010 je bila tako Zarja kratkoročno zadolžena za 400.000 evrov, dolgoročno pa že za 2,9 milijona evrov. Dular je nato konec leta 2011 odstopil. Po mnenju nekaterih naj bi bilo sporno tudi imenovanje Dularjevega naslednika, Martina Kambiča, marca lani, a so nadzorniki vse očitke o favoriziranju kandidata in nepravilnostih pri razpisu zavrnili.