Takole je to: živalski ugrizi zaradi posledic, ki lahko vodijo tudi v smrt, pomenijo resen zdravstveni problem. Podatki so sicer nekoliko nezanesljivi, a po strokovni oceni so po številu ugrizov najbolj nevarne kače. Vsako leto pičijo okoli pet milijonov ljudi, najpogosteje v okolju, kjer je največ strupenjač, to je v Afriki in jugovzhodni Aziji. Na svetu je okoli 3000 vrst kač in le pet odstotkov med njimi je takih, ki so nevarne za človekovo življenje. Prav te, med katerimi so predvsem kobre in mambe, povzročijo polovico pikov in med 100.000 ter 125.000 smrti vsako leto. A ne gre le za smrt, v razmerah, ki v zdravstvenem smislu niso blesteče, se rane zaradi ugrizov pogosto okužijo, posledica pa je najmanj 400.000 amputacij na leto. Znova se ponavlja zgodba, da so najbolj prizadeti ženske in otroci, pa tudi to, da se večina kačjih pikov zgodi v okolju, kjer se morajo ljudje zaradi preživetja veliko gibati v kraljestvu kač. Hkrati je to tam, kjer zaradi oddaljenosti in revščine tudi ni možnosti pravočasne zdravniške pomoči.
Med žrtvami pasjih ugrizov je bil tudi zdravnik Baričevič
Takoj za kačami sledijo psi. Poglejmo najprej po svetu: po strokovnih ocenah utrpi posledice pasjih ugrizov na desetine milijonov ljudi, samo v ZDA več kot 4,5 milijona na leto. V nekaterih državah, kjer kače niso resna grožnja, prav psi povzročijo od 75 do 95 odstotkov vseh živalskih ugrizov. V ZDA je med 10 in 20 smrtnih primerov na leto, podobne številke so tudi v Avstraliji in Kanadi. Za Evropo je bil leta 2010 znan podatek, da je zaradi pasjih ugrizov v štirih letih umrlo 31 ljudi, med njimi 21 otrok. To potrjuje znano resnico, da so najpogostejše žrtve prav mali otroci.
Medtem ko se v Sloveniji steklina pri ljudeh ne pojavlja že več kot 60 let, vse od leta 1950, v štirih letih pred tem pa je umrlo 13 ljudi, na svetu ni tako. Zaradi stekline, ki je smrtno nevarna virusna bolezen osrednjega živčevja in se prenaša s slino, umre okoli 55.000 ljudi na leto.
Pes je lahko krasen človekov prijatelj, lahko pa tudi sovražnik. To ni nič novega. Svetovna zdravstvena organizacija opozarja, da so pasji ugrizi lahko nevarni tudi za popotnike in obiskovalce drugih predelov sveta, saj po pogostosti zajemajo polovico živalskih ugrizov, ki jih utrpijo na potovanjih. Za Slovenijo velja, da zaradi ugrizov psov vsako leto išče zdravniško pomoč okoli 5500 ljudi, v povprečju pa potrebuje bolnišnično oskrbo okoli 80 ljudi. Po podatku Inštituta za varovanje zdravja RS je leta 2011 potrebovalo bolnišnično oskrbo 58 ljudi. Mag. Mateja Rok Simon, specialistka socialne medicine, pravi, da so »med najbolj ogroženimi skupinami prebivalstva predšolski otroci in starejši ljudje. Otroci, ki jih ugrizne pes, najpogosteje utrpijo rane na obrazu in vratu, starejši ljudje pa na goleni in zapestju. Otroke običajno ugrizne domači pes ali pes prijateljev, do ugriza pa največkrat pride doma in v javnih parkih.« Še majhna zanimivost: največ ugrizov se zgodi ob polni luni, ko naj bi bili psi tudi sicer bolj nemirni in svojeglavi.
Število pasjih napadov narašča. O vzrokih je težko govoriti in Svetovna zdravstvena organizacija se v podrobnosti v zvezi s tem ne spušča. Po oceni je v Evropi več kot 70 milijonov psov, v Ameriki 75 milijonov. Pristojni organi opozarjajo, da število smrtnih ugrizov narašča. Omenimo samo dva tragična primera, ki sta pretresla Slovenijo: smrt nesrečnega zdravnika Baričeviča in poškodbe Stanislava Megliča, ki je imel na telesu rane 50 ugrizov. Zgodbe o štirih razvpitih bulmastifih ne bomo objavljali. Ni pa odveč omeniti opozorila, ki ga je januarja letos podpisal župan občine Vransko Franc Sušnik, naj skrbniki ne pustijo svojih psov prosto tekati naokrog: »Nedolgo tega je pes napadel otroka, ki se je vračal iz šole. Na veliko srečo je pes scefral le šolsko torbo in pripomočke…«
Ostrozobi mačke in mačkoni
Sporočilo Svetovne zdravstvene organizacije je prepričljiv dokaz o resničnih grožnjah iz živalskega sveta, če jih ocenjujemo v povprečju in ne upoštevamo posamičnih primerov ali osebnih zgodb. Na tretjem mestu pogostosti ugrizov so namreč mačke s svojimi tankimi in zašiljenimi zobki. Ko ugriznejo, se rane večinoma okužijo. Najraje se zapičijo v odrasle ženske. V ZDA se to zgodi več kot 400.000-krat na leto, zaradi česar mora urgentno pomoč v bolnišnicah iskati 66.000 ljudi. V Italiji ocenjujejo, da je žrtev mačjih ugrizov v povprečju 18 od 100.000 ljudi na leto.
Potem so še opice, ki jih Svetovna zdravstvena organizacija po številu ugrizov uvršča na četrto mesto. V Indiji, kjer je zanje prostrano naravno okolje, opičji ugrizi sledijo takoj za pasjimi. Ponekod se tako razjezijo, da povzročijo petino vseh živalskih ugrizov. Pri nas glede tega ni nevarnosti, saj jih vidimo le v živalskem vrtu ali cirkusu, ki kdaj pa kdaj zaide k nam.
Kar pa zadeva tista drugačna grizenja in grizljanja, ki zdaj pospešeno vodijo politično dogajanje v naši državi, smo za razliko od živalskih ugrizov žrtve lahko vsi. No, ne čisto vsi… Poročilo Svetovne zdravstvene organizacije o tem seveda ne govori.
