Že dolgo je znano, po kakšnih kriterijih je županstvo Franca Kanglerja kadrovalo na Mestni občini Maribor: po družinskih, prijateljskih in strankarskih povezavah. A je vodstvo občine zmeraj zavračalo tovrstne očitke.
Toliko bolj presenetljiva je bila nenadna resnicoljubnost Milana Mikla, vršilca dolžnosti mariborskega župana. Na soočenju županskih kandidatov je prostodušno priznal, da je posredoval pri zaposlitvi hčerke Nine v mariborskem mestnem redarstvu.
Bi kdo ravnal drugače?
Ali bo zaradi tega nepotizma prevzel odgovornost, je na nedavnem soočenju županskih kandidatov zanimalo povezovalca Igorja Selana. »Jaz sem na to ponosen, nisem je nikomur vsiljeval,« se je branil Mikl. »Sama je vedela, kakšno odgovornost prevzema. Zdaj dela 150-odstotno, ne 100-odstotno. Tako sem jaz počel vseh 35 let. Naj mi kdo v dvorani pove, ali bi ravnal kako drugače?«
Velja spomniti, da službe ni dobila samo Nina Mikl, ki je v medobčinskem redarskem inšpektoratu zaposlena od leta 2008, ta čas pa zaseda delovno mesto inšpektor III. in prejema plačo po 41. plačilnem razredu. Tudi Miklova sestra Milena Ulbin in bratranec Danijel Mikl sta pred časom dobila službo, in sicer v občinskem podjetju Energetika Maribor, bratranec Silvo Mikl pa je zaposlen v Nigradu.
Na občini najmanj 60 podobnih zgodb
»Za vse zaposlene v javni upravi morajo obstajati enaka pravila, pravice in možnosti, neodvisno od tega, kako se pišejo, kdo je njihov oče ali kateri interesni povezavi pripadajo,« je poudaril Goran Rajić, predsednik izvršnega odbora organizacije sindikata delavcev uprave Mestne občine Maribor. »Vsako odstopanje od tega načela je nedopustno in zavržno dejanje, ki pomeni vsaj zlorabo položaja in pooblastil, če ne celo neposredne kršitve predpisov. Podobnih primerov je na občini še najmanj 60.«
Kako Miklovo »družinsko« kadrovanje komentira komisija za preprečevanje korupcije? »Komisija se ne bo posebej opredeljevala do izjave Milana Mikla, saj je dovolj povedna sama po sebi na splošno kakor tudi z vidika kršitve zakonov,« so nam odgovorili. Opozarjajo, da sta klientelizem in nepotizem pereč problem v slovenski družbi, saj se komisija s takšnimi primeri pogosto srečuje tudi v okviru nasprotja interesov.
»Gre za resno korupcijsko tveganje, ki povečuje možnosti pripadnikov določenih klik na račun drugih članov družbe, naj gre za zaposlitvene možnosti ali možnosti poslovnega udejstvovanja,« so še zapisali in izpostavili, da so svoje mnenje glede posameznih ravnanj funkcionarjev Mestne občine Maribor predstavili že novembra lani v zadevi Farmadent, ki je v posredni 100-odstotni lasti Mestne občine Maribor.
Komisija je tedaj ugotovila, da Kanglerjeva ravnanja predstavljajo ponavljajočo se in sistematično uporabo oziroma zlorabo javne funkcije, pooblastil ter drugih pristojnosti v nasprotju z zakonom in pravno dopustnimi cilji. Gre torej za sistematični klientelizem na škodo javnih sredstev in javnih podjetij.
Zaradi tega razloga je komisija svoje ugotovitve posredovala tudi pristojnemu tožilstvu, ker gre za sum storitve kaznivega dejanja. Med tistimi, ki so uživali v tej klientelistični naklonjenosti, pa sta bila med drugim Sašo Peče, bivši poslanec državnega zbora, in Duška Jurenec, bivša vodja Kanglerjevega kabineta, ki je dobila službo prokuristke v Farmadentu in skoraj 10.000 evrov bruto mesečne plače.
Sicer pa je zaposlovanje na mariborski občini in v njenih povezanih podjetjih komisija za preprečevanje korupcije preiskovala še posebej podrobno od decembra lani, ko je Kangler sporočil svoj odstop. Komisija od takrat sistematično zahteva in sprotno spremlja uvedbo zaposlitvenih postopkov ter sklepanje novih pogodb o zaposlitvi v mestni upravi ter v podjetjih, zavodih in podjetjih, v katerih ima Mestna občina Maribor prevladujoč vpliv. Bojazni so bile več kot očitno utemeljene, saj je Mikl februarja sprejel nov akt o sistematizaciji, s katerim se je »uzakonilo« preteklo kadrovanje »po Kanglerjevo«.
