15, 20 minut je bilo zelo dolgih. Glede na to, da je v izteku veliko ljudi, bi bilo lahko vse skupaj malo bolje urejeno in bi opozarjali tekmovalce. Skakalec je po uspehu evforičen in pozabi, kaj mora narediti. Peter je nehote storil napako, a sem dobil informacijo, da je imel podobne težave tudi zmagovalec Kamil Stoch. Ker ni šlo za goljufanje z neustrezno opremo, ni bilo realno, da bi diskvalificirali svetovnega prvaka in podprvaka.
Kdaj so vas opozorili, da skakalec ne sme sleči dresa in sezuti čevljev?Enako pravilo je veljalo že za tekmo na srednji skakalnici, kjer je imel Peter podobne težave s čevlji. Dobili smo izkušnjo, da moraš biti pozoren na vsako malenkost. Ko je bila sprejeta dokončna odločitev, da obvelja vrstni red, me je iz avstrijske hiše poklical njihov predstavnik za stike z javnostjo ter prenesel čestitke avstrijske smučarske zveze za kolajno. Še enkrat so poudarili, da niso vložili protesta, saj so za vse skupaj izvedeli takrat kot mi.
Leta 1991, ko je Franci Petek tukaj postal svetovni prvak, ste bili njegov sostanovalec v hotelski sobi, zdaj ste šef reprezentance, ki je v Predazzu osvojila že dve kolajni.Malo sem že pozabil, kaj se je dogajalo leta 1991, ko sem bil sprva cimer Primoža Ulage, sedanjega predsednika SZS, nato pa Petka. Bilo je evforično, Petek je bil tedaj tihi favorit. Na sedanjo vlogo sem že vajen, v mojem delokrogu je 12 do 15 ljudi. Naloge so porazdeljene tako, da vsak opravlja svoje delo v skladu s hierarhijo.
V čem je skrivnost vzleta slovenske reprezentance med najboljše v dveh sezonah pod vašim vodstvom? Kaj delate drugače kot vaši predhodniki?Vse. Da smo povečali eksplozivno moč, smo spremenili način treninga, zato smo v delo vključili atletskega trenerja Matjaža Polaka. Izboljšanje dela nog je proces, ki še vedno traja. Veliko delamo na spremembi miselnosti tekmovalcev. Kot trenerja me ne zanimajo uvrstitve med 20. in 30. mestom.
Kako ste se lotili spremembe miselnosti, da so lahko tudi slovenski skakalci najboljši na svetu?Skupaj smo 200 dni. Tako imaš nadzor nad tekmovalci, iz treninga v trening počasi vplivaš na njih. Ob takšnem pristopu sestanki z analizami sploh niso potrebni. Posnetke skokov gledam zelo redko, ker vse vidim že na skakalnici, zato ne buljim v računalnik. Tekmovalci si le občasno pogledajo posnetke, nato se pogovorimo.
Kje so meje slovenske reprezentance?Postati prva velesila v skokih. Številka ena je realno dosegljiva. Veliko je odvisno od tekmovalcev, ki morajo biti profesionalci in imeti željo po uspehih.
Kako doživljate štiri mušketirje, ki tvorijo udarno jedro reprezentance?Glede karakterjev in tehnike so si povsem različni. Vsak je poseben. Zelo dobro se odzivajo na informacije, ki jim jih pošiljam, vendar jih ne zasujem s preveliko količino, ker morajo imeti svoj mir. Že na treningu dobijo dovolj informacij. Če jim na tekmi ne gre, jih ne utrujam s sestanki. Najslabše bi bilo, če bi jim takoj po koncu nastopa pral glavo, ker moje govorjenje ne bi imelo nobenega učinka, ampak le nasprotno reakcijo. Kranjec je kralj smučarskih poletov. Prevc je izredno konstanten, ne komplicira, je flegmatik, nikoli ne jezika nazaj. V tem delu spominja na šampiona Primoža Peterko. Včasih se malo zapusti, zato stalno potrebuje nekaj spodbude z malo večjo količino treninga. Hvala je talent, ki nam ga zavida konkurenca, in izredno delaven. Tepeš ima obilo energije in je poln idej, ki niso povezane le s skoki. Tega tekmovalcu ne moreš odvzeti, vsi smo navihani, tudi jaz. Peti mož je Pungertar. Mladi pritiskajo iz ozadja. Žal je bilo veliko smole s poškodbami Šinkovca, Judeža, Hrgote...
Izkušeni trenerji v ekipnih športih pravijo, da je najtežje imeti dva brata v ekipi. V slovenski sta to Peter in Cene Prevc.Ko sta bila skupaj na novoletni turneji, mi je šlo na smeh, ker vsega skupaj še nisem mogel dojeti. Ker sta si povsem različna po karakterju, je način dela z vsakim povsem drugačen. Pred obema je velika prihodnost. Oče Božidar Prevc me v šali pogosto vpraša, koliko sinov potrebujem, da jih pošlje v reprezentanco.
Medtem ko ima Prevc dve kolajni, so bili preostali trije Slovenci na obeh tekmah v Predazzu uvrščeni med 20. in 30. mestom.Glede na njihov potencial je to premalo. Konkurenca je izenačena, razlike so majhne.
Ko vam ni šlo na treningu na srednji skakalnici, vas ni zagrabila panika, ampak ste delovali mirno.Takšno reakcijo prinesejo izkušnje. Skupaj smo že toliko časa, da vem, na katere gumbe je treba pritisniti za vzlet. V letošnji zimi se je pogosto zgodilo, da so bili skoki slabi na treningu in v poskusni seriji, na tekmi pa smo iz ozadja poleteli do stopničk in zmage.
Slovenija je edina reprezentanca, ki je bila letos na vseh štirih ekipnih tekmah na stopničkah s po dvema zmagama in tretjima mestoma. Na današnji ekipni tekmi se obeta izredno izenačen boj šestih reprezentanc. Ko smo sešteli dosežke s tekme v četrtek na veliki skakalnici, bi bil vrstni red naslednji: 1. Avstrija 1108,6 točke, 2. Nemčija 1108,5, 3. Norveška 1108, 4. Poljska 1087,9, 5. Slovenija 1072,1, 6. Japonska 1061,1, 7. Češka 1042,2.Ni normalno, da so razlike tako majhne. Formo so izjemno dvignili Japonci in Poljaki, Avstrijci imajo znova štiri tekmovalce, pripravljenost Nemcev je boljša kot iztržek na obeh tekmah posameznikov. Tole je le informativni izračun, tekma je v soboto popoldne. Tudi lani na svetovnem prvenstvu v poletih v Vikersundu na papirju nismo imeli nobenih možnosti za ekipno kolajno, pa smo osvojili bron.
Sinoči ste bili na podelitvi srebrne kolajne Petru Prevcu, ali vas bomo na Trgu šampionov drevi videli še tretjič.Nič ne bi imel proti. A najprej bo treba narediti osem odličnih skokov. Ker malo zaostajamo za konkurenco, bo treba dodati plin, če hočemo biti tam, kjer si želimo.
