Dandanašnji avtomobili so opremljeni s številnimi elementi pasivne in aktivne varnosti, kajti zmanjševanje možnosti poškodb potnikov, udeleženih v prometnih nesrečah, je ena od osrednjih točk razvoja vsakega novega štirikolesnika. Za varnost voznikov in potnikov so avtomobilski proizvajalci začeli skrbeti že kmalu potem, ko so na cestah začeli voziti prvi avtomobili, toda varnostna oprema, ki je pomenila revolucijo v razvoju, se je začela bolj množično uveljavljati šele v drugi polovici prejšnjega stoletja. Med pomembne prelomnice varnosti avtomobilov lahko štejemo varnostni pas, ki je star dobrega pol stoletja, varnostne blazine, ki so danes že v vsakem avtomobilu, in elektronski sistem stabilnosti, ki pomeni enega prvih delov varnostne opreme pod celovitim nadzorom elektronike.

Varnostni pas se še razvija

Med prvimi, verjetno še danes najpomembnejšimi varnostnimi elementi vsakega avtomobila so seveda varnostni pasovi. Prvega so preizkusili že daljnega leta 1903, a vendar je preteklo še veliko vode, da so se začeli množično pojavljati v avtomobilih. Leta 1956 so pri Fordu prvič vgradili trebušni varnostni pas, ki je podoben, kot so še danes v letalih, a že tri leta kasneje so pri švedskem Volvu, ki spada med tiste avtomobilske proizvajalce, ki se najbolj zavzeto ukvarjajo z varnostjo, prvič ponudili tritočkovni varnostni pas, ki je že zelo kmalu postal del standardne opreme njihovih avtomobilov.

Od uveljavitve do današnjih dni je tritočkovni varnostni pas ostal osnovni varnostni element, ki je kasneje dobil še pirotehnične zategovalnike, ki se sprožijo ob silovitem zaviranju ali trčenju, še pred tem pa zvočne ali svetlobne opozorilnike za tiste, ki pozabijo, da se je pred vožnjo treba pripeti. Varnostni pasovi so zdaj razviti že do te mere, da lahko vključujejo tudi varnostne blazine, s čimer se še dodatno zmanjšuje možnost za hude poškodbe v prometnih nesrečah.

Slovenske ideje za prihodnost

Drugo za varnost avtomobilskih potnikov izjemno pomembno stopnjo razvoja predstavljajo zračne blazine, ki so bile razvite kot dodatek k varnostnim pasovom in so danes vgrajene v vseh avtomobilih. Zanimivo je, da smo pri razvoju tega varnostnega elementa pomembno vlogo odigrali tudi Slovenci. Izumitelj, zdaj že 93-letni Peter Florjančič, je eden od največjih inovatorjev, njegove ideje pa so bile usmerjene tudi v varnost avtomobilov. »Idejo za zračno blazino sem dobil leta 1957 na Nizozemskem. Moja ideja je bila, da bi varnostne blazine vstavili na volan in zadek pa tudi na streho in odbijače, kar bi preprečevalo tudi potopitev vozila.« Idejo je patentiral, pisal je tudi v Renault in jih vprašal, zakaj ne dodajo več manjših zračnih blazin tudi na odbijače, saj bi lahko avtomobilski računalnik že pred trkom preračunal, ali naj se sproži stranska ali osrednja varnostna blazina. »Lahko bi jo spravili tudi nad avto. Sem pa slišal, da bodo na Japonskem začeli izdelovati zračne blazine tudi na odbijačih, ki se bodo sprožile še pred trkom,« je takrat dodal Florjančič. Ker ima večina avtomobilov vgrajene najmanj štiri in tudi do devet varnostnih zračnih blazin in zaves, je povsem verjetno, da se bodo Florjančičeve ideje morda uresničile že v bližnji prihodnosti, saj v razvojnih oddelkih avtomobilskih tovarn skoraj z vsakim novim modelom predstavijo tudi kakšen nov varnostni element.

Elektronika pomaga vozniku

Med sodobnimi elektronskimi sistemi, ki pomagajo vozniku, da lažje nadzira obnašanje avtomobila, je po izumu protiblokirnega zavornega sistema, s katerim so že precej časa opremljeni vsi avtomobili, nedvomno veliko spremembo prinesla nadzorna elektronika za stabilnost. »Elektronski sistem stabilnosti je pomemben zato, ker odpravlja voznikove napake ali napake prometne infrastukture, pri čemer lahko preprečuje tudi prometne nesreče, čeprav ni vsemogočen. Gre pa za zelo uporaben pripomoček, ki zlasti v mejnih primerih, ko voznik ne more več obvladovati avtomobila, to namesto njega naredi elektronika. To ne pomeni, da voznik izgubi nadzor nad avtomobilom, saj elektronika posreduje takrat, ko je to potrebno, kar se najlepše vidi na zasneženem ali spolzkem cestišču. V skladu z direktivo Evropske unije morajo biti od novembra 2011 brez izjeme serijsko opremljeni vsi novo homologirani avtomobili,« pravi France Kmetič, odgovorni urednik Motorevije in predstavnik AMZS v organizaciji Eurotest, ki se ukvarja z avtomobilsko in prometno varnostjo.

Zdajšnji razvoj avtomobilov je tako hiter, da pravzaprav vsak nov varnostni dodatek ali sistem predstavlja evolucijo. Bolje opremljeni sodobni avtomobili imajo tako imenovane aktivne tempomate, ki vzdržujejo razdaljo do spredaj vozečega vozila, v zadnjem času pa se uveljavljajo tudi elektronski sistemi, ki v sili sami ustavijo avtomobil pred trčenjem v oviro, če voznik iz kakršnega koli razloga ne reagira pravočasno. Razvoj varnostnih elementov bo torej v prihodnje temeljil predvsem na elektroniki, ki bo imela glavno nalogo izničevanja in popravljanja voznikovih napak ter posledično preprečevanja prometnih nesreč z najhujšimi posledicami.