Je vedel ali ni vedel?

Ko sem v Objektivu, 16. februarja 2013, prebral intervju spoštovane novinarke Rogličeve z Janezom Slaparjem, me je v njem posebej zbodlo, ko je general izmuzljivo odgovoril, da za trgovino z orožjem ni vedel. Če ni, kar zelo, zelo dvomim, je to seveda samo še ena velika potrditev kuloarskih pogovorov, da je bil lutka v rokah takratnega obrambnega ministra. Tudi pri pojasnjevanju nekaterih drugih dogodkov mu spomin peša, toda o tem bodo sodili drugi.

Takrat zaposleni v obrambnih strukturah vemo, da so mu častniki TO po sistemu subordinacije (upam, da vsaj njemu tega izraza ni treba razlagati) poročali o skladiščenju orožja, prestavljanju in premikanju le-tega (tudi o nalaganju na kamione), še posebej zato, ker se številke o količinah skoraj nikoli niso povsem ujemale. In preprosto preveč je bilo vsega, da ne bi vedel, ali da ne bi vprašal za dodatna pojasnila.

Povezano s to trgovino je tudi ilegalno usposabljanje pripadnikov hrvaškega HOS-a leta 1991 na Kočevskem in Abdićevih vojakov leto kasneje v Svetlem Potoku, o katerem, kot je pojasnjeval že takrat za časopise, nič ne ve. Halo? Preveč njemu neposredno podrejenih je bilo med tistimi, ki so »trgovali« z orožjem, in med tistimi (imena so znana), ki so usposabljali balkanske bojevnike, da bi se zdaj skrival za »izgubo« spomina.

BRANE PRAZNIK, Ljubljana, avtor knjige »Trgovci s smrtjo«