Dobro vam je šlo na treningih smuka v Garmisch-Partenkirchnu, kajti dosegli ste deseti in dvanajsti čas. Je to znak, da merite med najboljšo deseterico?

Rezultat s prvega treninga ni merodajen, kajti izpustila sem ena vrata. Treningi so za to, da poznamo progo in preizkusimo linije, včasih se ne izide. Na drugem treningu sem skozi vsa vrata smučala pravilno. Uspelo mi je smučati, kot sem si želela. Na tekmi bom skušala še nekaj dodati.

Lani vam na tej progi ni šlo najbolje, kajne?

Letos je proga precej drugačna. Je manj poledenela. Tekma je mesec dni kasneje, kar se pozna pri temperaturah. Lani je bilo minus dvajset, zdaj je vreme precej bolj prijazno.

Rezultat s svetovnega prvenstva nakazuje, da je tudi superveleslalomska forma dobra?

Upam. Šestega mesta na svetovnem prvenstvu ne dojemam kot preporod. Preprosto so se vse kocke zložile na svoje mesto. Smučala sem brez večjih napak. Podobno smučanje bom skušala ponoviti tudi v Garmisch-Partenkirchnu.

Ste tekmovalka za velike tekme?

Na vsaki tekmi se obnašam enako, pa naj gre za svetovni pokal ali svetovno prvenstvo. Ne vem še, kako je na olimpijskih igrah, kajti tam še nisem bila. Ne obremenjujem se z rompompomom, ki ga prinašajo velike tekme, ampak preprosto tekmujem.

Na SP vas ni s tira vrglo več kot triurno čakanje na start. Vam pri odklapljanju misli od zunanjega sveta pomaga tudi psiholog?

S psihologinjo sodelujem. Čakanje je bilo povsem drugačno kot po navadi. V večini primerov natanko vem, kakšen je urnik do tekme, v Schladmingu je bil ritual porušen. V takem položaju si želiš le, da čas čim hitreje mine, in čakaš, da ti bodo povedali, da se lahko poženeš na progo. Načeloma pa tri ure ne moreš biti osredotočen na start, saj bi se ti zmešalo.

Menda občudujete Roka Petroviča, ki je bil na startu hladnokrven.

Všeč mi je psihična priprava na tekmo, kakršno je imel on. Povsem njegovega načina ne morem posnemati, saj je vsak smučar drugačen, zato je potrebno prilagajanje.

Ko je Rok Petrović zmagoval, še niste bili rojeni. Kdo vam je razkril zakladnice njegovega znanja?

Prebrala sem knjigo o njegovi psihični pripravi in se o tem pogovarjala s psihologinjo.

Kaj je bistveno, kar ste se naučili iz njegovega pristopa?

Najprej sem pri njem videla, nato pa spoznavala pri sebi, da morajo biti misli čiste, če hočeš doseči dober rezultat. V nasprotnem primeru nimaš možnosti. Vseskozi moraš iskati poti do najboljšega možnega smučanja. Pred startom ne sme obstajati nič drugega kot proga.

Je bila med sezono pravilna odločitev, da tehnične discipline nekoliko postavite na stranski tir?

To ni bila moja odločitev. To je šele moja druga sezona v svetovnem pokalu. Še nihče ni takoj po prihodu v svetovni pokal začel blesteti v vseh disciplinah. Lažje je, če začneš v tehničnih ali hitrih disciplinah, se v njih razvijaš, nato pa dodajaš še druge discipline, v katerih imaš tudi boljšo startno številko. To ne pomeni, da veleslaloma in slaloma ne treniram.

Torej dolgoročni cilji ostajajo povezani z vsemi petimi disciplinami in skupnim seštevkom svetovnega pokala?

Seveda. Nič se ni spremenilo, ampak le gradimo postopoma.

Kako bi primerjali to sezono s prejšnjo?

Prav gotovo je letos lažje, kot je bilo lani. Potovanja s tekme na tekmo so naporna. Letos je lažje, kajti tega ne počnem prvič, večina krajev, v katerih so tekme, mi je že znanih. Moj smučarski razvoj poteka povsem normalno. Lahko rečem, da zaradi poškodb, ki so me prisilile v počitek, štejem le 19 smučarskih let, ne 22. Sposobna sem dobrih rezultatov, manjka pa mi še stabilnosti, kajti še vedno se mi pripetijo kakšne napake, ki jih ne bi smelo biti.