Vse kaže, da bo forenzična revizija poslov Nove Kreditne banke Maribor (NKBM) na Hrvaškem pol leta po tem, ko so jih pod drobnogled vzeli kriminalisti, vendarle prišla pod lupo nadzornikov banke.
Ti naj bi se po naših informacijah na seji prihodnji teden naposled seznanili s poročilom revizorjev Pricewaterhouse Coopers (PWC) o nepremičninskih poslih na Hrvaškem, v katerih je Skupina NKBM leta 2007 okrog 27 milijonov evrov dobička omogočila lastnikom tamkajšnjih »slamnatih« podjetij omogočila za okoli 27 milijonov evrov dobička. Kot smo že poročali, naj bi del tega denarja, okoli šest milijonov evrov, po ugotovitvah kriminalistov končal tudi na računih podjetij v lasti Tomislava Blagusa, nekdanjega direktorja hrvaške družbe KBM Projekt, ki jo je več let nadziral nekdanji prvi mož NKBM Matjaž Kovačič. Še dodatne tri milijone evrov naj bi za zdaj neznana oseba prejela v gotovini.
Zapleti in zamude pri razčiščevanju poslov
Z ugotovitvami revizorjev o teh poslih bi se moral nadzorni svet NKBM po prvotnem načrtu seznaniti že januarja, a je ta točka le nekaj ur pred takratno sejo izginila z dnevnega reda. Po naših podatkih so v PWC že pred tem končali pripravo poročila, a naj bi ga nato na zahtevo banke morali še dopolniti. Ali je šlo za popravke, ki bodo morda namenjeni »omilitvi« končnih ugotovitev, bo znano šele po tem, ko bodo prve ugotovitve revizije pricurljale v javnost. Kljub temu pa nam je predsednik nadzornega sveta NKBM Peter Kukovica pred dnevi zatrdil, da bo nadzorni svet poročilo obravnaval po tem, ko ga bo zunanji izvajalec zaključil in predložil upravi banke.
Tudi sicer imajo v drugi največji državni banki z razčiščevanjem omenjenih poslov že več let velike težave. Za nepravilnosti, povezane z njimi, so tako v NKBM prvič izvedeli že leta 2009, ko so dobili v roke poročilo revizijske hiše Kulić & Sperk. To je kmalu zatem, ko je vajeti nadzornega sveta banke prevzel tedanji direktor Taluma Danilo Toplek, romalo v pozabo. Dve leti kasneje je vprašanje spornih poslov na Hrvaškem na pobudo Agencije za upravljanje kapitalskih naložb (AUKN) ponovno odprla Banka Slovenije, ki je po več mesecih prišla do domala enakih ugotovitev kot hrvaški revizorji.
Vodilne v NKBM prehiteli kriminalisti
A tudi po Kovačičevem odhodu iz banke so sledili novi zapleti in težave – najprej pri pridobivanju podatkov iz Zagreba za potrebe interne revizije banke, nato z razprtijami v nadzornem svetu NKBM, do katerih je prišlo prav zaradi različnih pogledov na obseg razčiščevanja teh poslov. Nova uprava banke, ki jo vodi Aleš Hauc, tako ob tihi podpori finančnega ministra Janeza Šušteršiča lani junija na dnevni red skupščine ni uvrstila odločanja o razkritju revizijskih poročil. S tem je delničarjem onemogočila vložitev odškodninskih tožb, ker je le nekaj mesecev kasneje od izpeljave teh poslov minilo že pet let. Namesto tega je Haučeva uprava raje naročila novo, tokrat celo forenzično revizijo, ki bi morala biti po prvotnih napovedih končana novembra, a jo bodo nadzorniki očitno dobili v roke šele štiri mesece kasneje.
Prav zato ni presenetljivo, da so banko pri preiskovanju poslov prehiteli organi odkrivanja in pregona. Ti so že avgusta lani v sodelovanju s hrvaškimi kolegi v preiskavi pridržali več oseb, poleg Kovačiča in Blagusa tudi Vlatko Matić Pivac, nekdanjo hrvaško mis športa in lastnico štirih podjetij, ki so v poslih s Skupino NKBM ustvarila za okoli enajst milijonov evrov dobička. Ta je pozneje pojasnila, da je v povezavi z nepremičninskimi posli na Hrvaškem komunicirala zgolj z Blagusom, ki naj bi po nekaterih sumih kriminalistov organiziral mrežo hrvaških državljanov, vpletenih v posle NKBM na Hrvaškem. Kot je znano, naj bi kriminalisti preiskovali, ali se je zaslužek, ki so ga »slamnata« podjetja ustvarila s tem, ko je KBM Projekt preplačeval nakupe zemljišč, »vrnil« v Slovenijo in ali je bil ta denar morda pripravljen tudi za kupovanje delnic banke, ki jo je država konec leta 2007 deloma privatizirala.
