Biatlonec iz Mrkopalja si je visoko uvrstitev v pokalnem nizu zastavil že pred sezono. S tem želi dokazati, da je na vrhunski ravni lahko celo sezono in ne le na velikih tekmah. Tepe ga le skromen začetek sezone v Oestersundu, manj uspešen je bil tudi na začetku januarskega niza v Oberhofu. Njegov lov zmagovalnih stopničk bo odvisen od številnih dejavnikov. Pa ne zgolj simboličnem. Tudi Oslo se pričenja s črko O.
Nekaj glavnih dejavnikov bomo našteli. Če bo za skupno zmago potekal le dvoboj med Francozom Martinom Fourcadom (844 točk) in Norvežanom Emilom Heglejem Svendsenom (751), ima Fak (576) še vsaj šesterico zasledovalcev (tik) za petami. Štirje so Rusi: Mališko (570), Ustjugov (557), Šipulin (538) in Garaničev (484). Zraven pa Šved Lindstrom (499), Nemec Birnbacher (492) in Francoz Boeuf (463). Ostali zaostajajo že več kot je bera dveh zmag (120 točk).
Zelo pomembna bo aklimatizacija na dolga potovanja, saj karavana v 18 dneh obišče še olimpijski Soči (na veliki nadmorski višini) in sibirski Hanti Mansijsk. Predvidevati je, da bi lahko vsaj Rusi izkoristili prednost domačega terena, po drugi plati pa jih bo to teplo. Bronastemu sprinterju iz Novega Mesta gre na roko tudi časovni razpored, saj bodo vse tekme podnevi. Že po statistiki te sezone mu večerne tekme ne ležijo (Oestersund, Oberhof). Veliko večino največjih uspehov, tudi sedem uvrstitev na zmagovalne stopničke na dosedanjih 18 od 26 tekem v sezoni, se je veselil še ob dnevni svetlobi.
Na sporedu so še trije sprinti (10 km), dve zasledovalni tekmi, dva skupinska starta in ena starodobna »dvajsetka«. Sprint pa ima velik pomen, ko se navezuje na zasledovalno tekmo. Jakov je vsestranski in med disciplinami ne dela razlik. Veliko vlogo bo imel tudi servis in kakovost smuči, najbolj v klimatsko nestabilnem Sočiju. Vsaj nad Oslom, kjer so vreme in temperature prijetno spomladanske, vsaj v slovenski reprezentanci ne bi smeli imeli toliko skrbi, kot so jih imeli v češkem Novem Mestu, čeprav tega niso posebej izpostavljali.
Že na Holmenkollnu, ki velja za eno najlepših prizorišč, bo tudi trener Uroš Velepec dobil odgovore, ali bo pri katerem od varovancev vrhunska forma izbruhnila z zamikom. Pred svetovnim prvenstvom je trdil, da vsaj Fak še ni dosegel pravega vrhunca. Glede na analizo doseženih časov se to tudi na Moravskem to ni zgodilo. Oslo bo tudi vsaj iz tega pogleda zanimiv. Prvič po svetovnem prvenstvu 2009, da model tempiranja tekaške forme izjemnemu trenerju ni uspel do potankosti. Ob tem je treba tudi upoštevati splošno pravilo, da se velikokrat razmerja po velikih tekmah in tednu počitka spremenijo. Nekateri najboljši v formi padejo, drugi spomladi zacvetijo. Velik pomen ima predvsem psihična stabilnost, kar v biatlonu pomeni skoraj toliko, kot je razlika med belo in črno. Tarčo.
In še tole: z evropskega prvenstva v biatlonu iz Banskega v Bolgariji se je slovenska reprezentanca vrnila brez omembe vrednega dosežka. Tudi člani Lenart Oblak, Anže Povirk in Simon Kočevar, ter članica Lili Drčar so se na vseh tekmah zvrstili povsem na začelju, kar tudi trenerjem verjetno ni v ponos, kot ni bil posrečen lov na olimpijsko kvoto za biatlonke.