Petra ima vse

Tudi preostali rezultati le potrjujejo, da senzacij ni. Stvari se v smučarskem teku počasi spreminjajo. Le redki med trideseterico so stari manj kot 25 let. Gre za stalna imena, ki se ponavljajo leta in leta. Ni nobenega 20-letnika, ki bi priletel od nekje. Kaj šele 18-letnika, kot pri skakalcih. Leta in leta so potrebna, da pritečeš do določene ravni. Ni slučajev ali dobrega vetra. Le znotraj konstantnih dosežkov istih tekačev potem odloča dnevna forma in malo tudi okoliščine. Ena slaba tekma takim ne podre kariere, kot se dogaja in je tudi slovenska slabost.

Sam sem najboljše dosežke dosegel na pragu tridesetih. Saj sem bil poleg Kavalarja in Kerštajna eden redkih, ki je vztrajal tako dolgo. Zdaj pa vsi prej obupajo. Tudi tisti, ki bi lahko kaj naredili. Tudi deset let prezgodaj, a treba je živeti za to. A to ne gre na »izi«. Pri večini se zelo zgodaj pojavi vprašanje socialnega statusa. Češ, od česa bomo živeli. Vsi tekači so pridni, vajeni delati, se znajdejo in drugje poiščejo kruh. Primer, za Mateja Jakša sem prepričan, da bi v sprintu uspel, če bi vztrajal. A to je začaran krog slovenskega teka. Mladim tekačem pa posebnih nasvetov ne dajem, čeprav taki kot Rok Tršan pridejo k meni. Vsaj ne direktnih, kot recimo, ali startati 50 kilometrov ali ne. Le bolj življenjsko, splošno svetujem.

Nasvete lažje daje Petra Majdič, kot berem. Moj predlog je, da naj prevzame slovensko reprezentanco. Takoj. Kot glavna trenerka in menedžerka. Ima vse, kar potrebuje. Znanje, izkušnje, poznanstva. Če je lahko Guri Hetland na čelu švicarske, je še lažje Petra na čelu slovenske. Ima zveze, je rojena menedžerka, dobro se razume s Primožem Ulago. Je ambiciozna, saj ji niti komentarji na trenutno stanje v reprezentanci niso tuji. Ima ime, kolajne, ve, kako je treba trenirati. Vse. Idealna kombinacija. Zdaj je čas, da prevzame vajeti. Prvi sem, ki jo resno predlagam. To bi bilo najboljše za slovenski smučarski tek.