»Po toliko velikih besedah in obljubah se mestna oblast pravzaprav odpoveduje že zagotovljenim evropskim sredstvom za gradnjo Kulturnega centra Pekarna,« je zgrožen Marko Brumen, član programskega sveta KC Pekarna. »Obenem financirajo pripravo dokumentacije za gradove v oblakih in projekte brez evropskih sredstev ter se gredo otroško maščevalnost na škodo mesta.«
Pred leti se je najpomembnejšemu mestnemu središču avtonomne kulture in nevladnih organizacij napovedovala izjemna preobrazba. Objekte na območju nekdanje pekarne Jugoslovanske ljudske armade naj bi povsem prenovili in naj bi dobili nove vsebine. Občina je kasneje pridobila tudi evropska sredstva, na natečaju izbrani arhitekti pa so zrisali načrte vse do zadnje podrobnosti. A se je nato Pekarni zgodil Franc Kangler.
Projekt z mankom homoerotike
Nekdanji župan Maribora, ki se zdaj v javnosti kar najprej šopiri s tem, kako je v njegovem šestletnem mandatu občina pridobila več kot 50 evropskih projektov, je že leta 2008 izgubil zanimanje za Pekarno. Čeprav se je javno zavezal za celovito prenovo kompleksa ob Magdalenskem parku, so na občini izvajali dejanja, ki so svetlobna leta oddaljena od te obljube.
»V ta projekt je bilo vloženo ogromno dela, tudi prostovoljnega od pekarniške in širše kulturne skupnosti,« je razočaran Andrej Žižek, eden od arhitektov načrtovanih objektov. »Projekti so že toliko dolgo časa pripravljeni za takojšnjo izvedbo, da so zdaj že zapadla gradbena dovoljenja. Pekarna bi lahko postala srce evropske prestolnice kulture, pri čemer bi celoten projekt stal štirikrat manj od Maksovih 35 milijonov evrov, hkrati pa bi ponujal večkratnik vsebin in prizorišč. Najbrž je bil prepoceni ali premalo 'erotičen'.«
Leta 2011 se je resda udejanjila gradnja nove upravne stavbe Pekarne z mladinskim hotelom. A je Kangler obenem svoj interes povsem preusmeril v razvpito Mariborsko kulturno središče Maks. Ta projekt je, kot je znano, pokopal novo Umetnostno galerijo Maribor (UGM), ki jo je občina umestila v načrtovano novogradnjo po zamislih Tomaža Pandurja. Ker pa je ta predvidena naložba postala samo gradbena jama, je država UGM odvzela že zagotovljenih 10 milijonov evrov in jih preusmerila v Vojaški muzej Pivka.
Podobna usoda zdaj grozi Pekarni. Objekta Hladilnica in Lubadar, ki sta naslednja na vrsti za gradnjo, sta že leta 2011 pridobila evropski denar v skupni vrednosti 1,845.300 evrov. Dve leti kasneje o gradnji ni sledu. Razlog je, da v svojem proračunu občina ni zagotovila svojega denarnega vložka.
Občina se zaveda posledic kajmebrigavstva
Da občina s Pekarno ne misli več resno, razkriva gradivo letošnjega proračuna, ki ga bodo mestni svetniki obravnavali prihodnji teden. V njem so za Pekarno namesto potrebnih 1,16 milijona evrov zagotovili zgolj 90.000 evrov, čeprav je že dalj časa znano, da bi morali najkasneje letos počrpati predvideni evropski denar.
Na občini se seveda zavedajo posledic takega svojega ravnanja. V gradivu proračuna so namreč zapisali, kakšne posledice bo imelo kajmebrigavstvo občine: »V finančnem planu za leto 2013 so predvidena sredstva za pričetek postopka javnega naročila gradbenih del, ki se bodo izvajala predvsem v letu 2014, oziroma za vračilo v preteklih letih že prejetih sofinancerskih sredstev, če za izvedbo naložbe ne bo zagotovljenih ustreznih finančnih virov.«
Ima pa občina še zmeraj denar za druge »prioritetne« projekte. Denimo za kulturni center na Gaju, kjer je Kangler član tamkajšnje lovske družine in kjer v gozdovih lovi divje prašiče. Za omenjeno naložbo v naselju z 212 prebivalci bo občina letos namenila 120.000 evrov, za obnovo kulturnega doma Pekre bo odštela 254.000 evrov, za projekt Evropska prestolnica mladih 2013 pa kar 1,2 milijona evrov.
