Razplet na vrhu je pričakovan. Ker se je nastopu odpovedala Poljakinja Kowalczykova, je bila dvojna zmaga Norvežank zaradi izjemne superiornosti pričakovana. Justyna očitno ni v vrhunski formi, zato se je osredotočila na nastop v klasični tehniki na 30 kilometrov. Zaradi prevlade Norvežank je prvenstvo že malce dolgočasno, saj jih je na odru na vsaki tekmi kar malo preveč. Prihaja prava armada novega rodu ruskih tekačic, ki morda še ne bodo nepremagljive v Sočiju 2014. Za obdobje po olimpijskih igrah samozavestno napovedujejo, da gradijo ekipo, ki bo tako močna, kot so bili v najboljši izvedbi v nekdanjih časih. Osebno bi kolajno privoščila Američanki Stephanovi, ki se je morala zadovoljiti s petim mestom.
Tekmovali sta tudi biatlonki. Nemka Goessnerjeva je bila 4., Finka Maekaeraeinenova pa 14.Potrditev, da obstaja razlika med smučarskim tekom in biatlonom, zato ne morejo na stopničke, čeprav se zelo dobro znajdejo v smučini.
Nastopili ste na sedmih svetovnih prvenstvih od Ramssaua 1999 do Osla 2011. Kako doživljate tekmovanje v vlogi gledalke?Neizmerno uživam. Sem izjemno vesela in srečna, ko spoznavam, kako lahek je bil zame prehod iz športne kariere v normalno življenje. Niti za trenutek me ne zagrabi, da bi se postavila na start. Sem ena redkih, ki se točno zaveda, da ne bi imela nobene možnosti za vidnejšo uvrstitev. Uvrstitve okoli 20. mesta me ne zanimajo. Lani bi z malo treninga verjetno zelo hitro prišla nazaj med deset, za stopničke pa ne bi bilo možnosti.
Torej vas nikoli ne mika, da bi se vrnili v tekmovalno areno, kot naredijo nekateri drugi športniki, potem ko so se že upokojili.Ne. Na smučeh tečem za svojo dušo. Tri leta sem se pripravljala na prehod v drugačen način življenja.
Kaj počnete danes?Usklajevati moram pet vej svojega delovanja. Sodelujem s številnimi podjetji na projektih gradnje moštvenega duha. Imam predavanja o motivacij in osredotočenosti na cilj, torej o tistem, kar nam vsem najbolj primanjkuje v današnji družbi. Vse skupaj povežem s tekom na smučeh in nordijsko hojo. Skozi posebne igre krepimo ekipni duh. Smo malo drugačni, v podjetjih pravijo, da smo zelo zabavni. Drugo področje je sodelovanje s podjetjem One Way, pri katerem moram upravičiti zaupanje v centrali na Finskem, ker so zelo radodarni do slovenskih reprezentanc v smučarskem teku in biatlonu. Še vedno sodelujem s Smučarsko zvezo Slovenije, tukaj skrbim za sponzorje, njihove predstavnike bom kar v dolini Fiemme postavila na tekaške smučke. Znova bom ambasadorka Planice za kandidaturo svetovnega prvenstva v nordijskem smučanju 2019. Pri nekaterih projektih sodelujem z Olimpijskim komitejem Slovenije, eden takšnih so bile poletne olimpijske igre v Londonu. Zraven sem še na nekaterih dogodkih na Rogli.
Vaš pogled na sedanje stanje v slovenskem smučarskem teku.Odlično je videti slovenski dres v ospredju in v boju za kolajne. Pohvale za prva dva nastopa v sprintu in moštvenem sprintu. Katja Višnar je bila fantastična. V športu nekaj veljajo le kolajne, zato sem bila kar slabe volje, ko sem videla, da je bila četrta. Morda je imela življenjsko priložnost za kolajno, ker ji je bila proga z ogromno ravnine, torej prvino, v kateri je najboljša, pisana na kožo. Za nameček je prva favoritinja Kowalczykova še padla. Če bodo nekateri hitro pozabili na četrto mesto, je pozitivna plat tega, da je Katja zacvetela. Psiha dela čudeže. Mogoče ji bo uspelo vse skupaj usmeriti v pravo smer in bo imela še kakšno izjemno priložnost. Proge v Sočiju so na visoki nadmorski višini, ki jo Višnarjeva in Fabjanova ne prenašata najbolje. Pogrešam močno ekipo. Slabost so nastopi na razdalji, zato sem zelo zaskrbljena, da bo izjemen dosežek Višnarjeve zasenčil realnost. Bojim se, da se bo realnost slovenskega teka, nad katero nisem navdušena, pokazala v naslednjih tekmah.
Prihaja mladi val tekačic, ki je osvajal kolajne na mladinskih svetovnih prvenstvih.Najboljši odgovor je dala Nika Razinger, mladinska svetovna prvakinja, ko je dejala, da je razlika med mladinsko in člansko konkurenco vsaj dva do tri razrede. Prehod tekmovalk iz tekaških velesil je veliko lažji, saj je Norvežanka Heidi Weng, ki je bila včeraj šesta, pri 22 letih že skoraj na stopničkah. Zelo lepo je slišati, da imamo veliko mladih tekmovalcev, vendar me skrbi, da ne bodo naredili takšnega preskoka, kot ga naredijo drugi.
Mladim tekmovalkam, zlasti Lei Einfalt, daste tudi kakšen nasvet.Veliko jim ne morem povedati, lahko jih le vzpodbujam. Mlade tekmovalke so danes v veliki prednosti, saj lahko programe treninga poiščejo na internetu. Ko sem bila v njihovih letih, ni bilo te možnosti, zato se nama je s trenerjem Robertom Slabanjo zgodilo, da sva izbrala napačen trening, zato sem bila pretrenirana in utrujena. Mladih tekmovalk ne smeš izpostaviti v ospredje, ker jih lahko prekuriš.
Predsednik Smučarske zveze Slovenije Primož Ulaga vas vidi na eni izmed vodilnih funkcij v Podutiku. Najraje bi vas posedel v direktorski stolček v nordijskem delu.Jaz sem mu odgovorila z vprašanjem, zakaj. Z večino tekačic sem tekmovala, z nekaterimi so bili problemi. Če bi bila šef, bi bila zelo stroga in neizprosna. Ne bi bilo popuščanja, zato bi lahko prihajalo do konfliktov. Morda se mora zamenjati še kakšna generacija. Smučarski tek je fantastična stvar, ima ideje za novo zgodbo o uspehu, a morda se mora kakšna stvar prej sesuti, da začnemo na novo.
Slovensko smučanje v letošnji zimi dosega izjemne uspehe.Tina Maze in Jakov Fak sta navdušujoča zgodba. Skakalci so stalnica. Zame je izjemno svetel biser izjemen napredek tekmovalcev v nordijski kombinaciji. Med vsemi imajo najslabše pogoje za delo, a so presegli vse načrte. Uspehi niso odvisni le od denarja, ki ga sicer nikoli ni dovolj. Za uspehe moraš imeti psihično trdnost, dušo za šport in biti pripravljen trdo delati.
Potem ko je Primož Peterka kot najstnik osvojil dva velika kristalna globusa v smučarskih skokih, si ga je letos že pred koncem sezone zagotovila tudi alpska smučarka Tina Maze.Zgodba Tine Maze je popolno nasprotje Primoža Peterke. Peti niti ni dobro vedel, kaj se dogaja, ampak se mu je dogajalo in zgodilo. Globus Mazejeve je dokaz njenega razvoja in tekmovalne zrelosti. Iz sezone v sezono je napredovala. V trenutkih, ko ni izpostavila, da je veliki globus najpomembnejša stvar, se je zgodil.
Kako reagira športnik, ko osvoji najvišjo možno lovoriko?Ko si dosegel vrhunec, želiš samo še več. V zmagovanju začneš uživati, enostavno si lačen novih uspehov. Ko si v takšni formi in premočan za tekmece, kot je trenutno Tina, se enostavno igraš in vse skupaj je lahko noro. Osebno sem si želela, da bi bila odločitev o skupnem zmagovalcu svetovnega pokala bolj napeta do konca. Lepo je gledati, če je igra, spektakel, trenutno je vtis takšen, kot da nima konkurence, čeprav je še vedno močna. Gledalci potrebujemo čar spektakla in napetosti. Tina je gledalce tako razvadila z zmagami, da pri navijačih ob osvojitvi globusa ni bilo takšnih emocij kot takrat, ko so odločitve tesne. Slovenski športniki so z uspehi v letošnji zimi tako razvadili navijače, da te označijo za slabega, če nisi na stopničkah.
Kaj ti uspehi pomenijo za naslednjo sezono z olimpijskimi igrami v Sočiju?Odličen temelj. Odlika Mazejeve je, da zna biti najboljša na največjih tekmah, kar je potrdila z osvajanjem kolajn na svetovnih prvenstvih in olimpijskih igrah. Je ena redkih tekmovalk, ki ni bila poškodovana, kar je tudi dokaz, kako odlična je njena telesna pripravljenost. Edina nevarnost so poškodbe, ki po zakonu verjetnosti prizadenejo vsakega športnika.
