Prihodnji tedni bodo ključnega pomena za dolgoročni obstoj Skupine Unior, ki ima še vedno skoraj 2100 zaposlenih. Priprave na oddelitev posameznih Uniorjevih programov na več samostojnih družb so namreč v sklepni fazi, načrte zreške industrijsko-turistične skupine, ki jo bremeni za kar okoli 160 milijonov evrov posojil, pa morajo zdaj podpreti le še banke in delničarji.
Na ločene družbe nameravajo v Uniorju oddeliti turistično dejavnost, program ročnega orodja, program strojne opreme ter vso proizvodnjo, vezano na avtomobilsko industrijo. Prvotno so v družbi načrtovali, da bodo poleg dejavnosti na posebne družbe prenesli tudi del posojil, vendar so se banke temu uprle. Tako naj bi zdaj na ločene družbe prenesli le posamezne dejavnosti, premoženje in posojila pa bi ostali v matični družbi. Ta bi nato proizvodne prostore in stroje oddajala v najem svojim hčerinskim družbam in na tak način ustvarila večji del prihodkov, s katerimi bi poravnavala svoja posojila. V Uniorju bi predvidoma ostale tudi skupne režijske družbe, večji del zaposlenih pa bi prezaposlili na nove družbe.
Del premoženja in obveznosti bi na hčerinske družbe prenesli le v primeru, če bi upravi Uniorja pod vodstvom Darka Hrastnika uspelo najti strateškega partnerja za katero od divizij. Po ocenah poznavalcev bi v Uniorju še najlažje našli strateškega partnerja za program avtomobilske industrije oziroma za program strojne opreme. Bistveno težje bi bilo na drugi strani najti strateškega partnerja za program ročnega orodja, kjer je zaradi velike konkurence dodana vrednost zelo nizka, in za turistično dejavnost, ki že vrsto let bremeni poslovanje Skupine Unior.
Razdelitev Uniorja bodo morali podpreti tudi bankirji, ki so imeli z upravo Uniorja pred dnevi celo skupni sestanek na Banki Slovenije. Sočasno s procesom reorganizacije namreč potekajo tudi pogajanja o dolgoročnem refinanciranju posojil. Načelni dogovor z bankami o moratoriju za odplačilo glavnice posojil je Hrastniku že uspelo skleniti, medtem ko je končni dogovor pričakovati do konca aprila. Zatem bodo o razdelitvi Uniorja odločali tudi njegovi delničarji, med katerimi je največja država, ki ima prek PDP, Kapitalske družbe in NLB v lasti 51 odstotkov vseh delnic.
Za zdaj naj bi bile banke razdelitvi Uniorja naklonjene, saj se zavedajo, da je to nujni prvi pogoj za prodajo katerega od programov. Zgolj s prostim denarnim tokom Unior namreč ne more poplačati bančnih posojil, saj že zdaj velik del dobička iz poslovanja pred amortizacijo (EBITDA) nameni le za plačilo obresti.
