Novo mesto, Ribnica. Natančna škoda, ki je nastala zaradi podrtja dveh leto dni starih skladiščnih objektov v novomeški Adrii Mobil, še ni znana, zagotovo pa bo večmilijonska. Pod nadstreški, na katerih je bila nameščena tudi sončna elektrarna v velikosti 11.000 kvadratnih metrov, je bilo za prodajo pripravljenih 243 avtodomov in prikolic. Veliko je poškodovanih, nekaj tudi povsem uničenih.
Po trditvah generalne direktorice Adrie Mobil Sonje Gole sta bila štiri milijone evrov vredna objekta zgrajena v skladu z vsemi predpisi in zakonodajo. »Izvedli smo tudi dvakratno revizijo celotnega projekta, za izvedbo gradnje smo imeli dva nadzornika. Objekt imamo kakovostno zavarovan, tako pri izvajalcu kot tudi direktno, imamo večletno garancijo za funkcionalnost objekta, zavarovanje imamo tudi za vse produkte in za zastoj proizvodnje.« Glavni izvajalec in edini pogodbeni partner je bilo podjetje Hidria, tako so bili po besedah Goletove tudi vsi podizvajalci odgovorni Hidrii.
Na delu zdaj kriminalisti in inšpektorji
V Hidrii pravijo, da dogodka ni mogoče komentirati, dokler preiskava ne bo končana. O tem, ali je bilo morda kaj narobe s statiko objekta, pa je Goletova dejala, da to tudi njih zanima. »Izračun mora temeljiti na gradbenih uzancah in poleg osnovne vrednosti upoštevati tudi varnostni faktor. Ali je ta bil pri izvedbi projekta upoštevan ali ne, pa še ugotavljamo,« pravi.
Gradbeno dokumentacijo zdaj preiskujejo kriminalisti in inšpekcija, o dogodku pa sta bila obveščena tudi preiskovalni sodnik in okrožni državni tožilec. »Ko bo prizorišče dovolj varno, bomo ogled na terenu nadaljevali. Zasegli pa smo določeno dokumentacijo, ki bi utegnila biti dokaz v kasnejših postopkih,« je povedal Robert Perc iz Policijske uprave Novo mesto.
Imeli so eno najvarnejših sončnih elektrarn
Sreča v nesreči je bila, da so bili zaposleni v Adrii zaradi prilagajanja trenutnim tržnim razmeram prejšnji teden doma, tako da poškodovanih ni bilo. Poleg tega je imela Adria po besedah Goletove eno najvarnejših elektrarn v Sloveniji. Na celotni površini so imeli razklopnike, s katerimi lahko kadar koli prekinejo dotok elektrike in s tem zagotovijo varnost ter tudi možnost gašenja.
Ob tem je zanimivo, da so v Adrii zaradi napovedi o močnem sneženju v petek in soboto preverili vse objekte. »Ugotovili smo, da ni nobenih znamenj za kakršno koli možnost škode,« je dejala Goletova. »Novo situacijo« bodo obvladali s prilagoditvijo proizvodnega procesa. 240 vozil izdelajo v enem tednu, koliko bo zares potrebnega časa za to, pa je odvisno od specifikacije vozil in dobave materialov.
V Riku proizvodnjo preselili v sosednjo halo
V ribniškem Riku pa so dan potem, ko se je zaradi teže več kot meter debele snežne odeje zrušila streha ene od proizvodnih hal, delavci že preurejali sosednjo halo, kjer bodo nadaljevali proizvodnjo snežnih plugov, posipalnikov in druge cestne mehanizacije. Streha se je mestoma popolnoma udrla, mestoma pa naslonila na konzolna dvigala. Pol stoletja staro stavbo, na kateri so zazijale tudi ogromne razpoke, so zavarovali in zaprli vse prehode.
Ker je okoli 1700 kvadratnih metrov velik objekt popolnoma neuporaben in nevaren, bo petnajst delavcev, kolikor jih je v njej izdelovalo zimsko opremo, odslej delalo v sosednji, novejši hali. Že včeraj so v upravno stavbo preselili razvojni oddelek in nabavno službo, ki sta bila v ločenem delu poškodovane stavbe. »Glavno je, da smo vsi živi in zdravi ter sposobni delati naprej,« je kljub veliki materialni škodi optimističen direktor Janez Šilc. Po prvih ocenah je škode vsaj za milijon evrov, natančnejša ocena pa bo znana šele po natančnem pregledu poškodovane stavbe in strojev, ki so ostali v njej.
Vdrto streho opazili sprehajalci
»Težko ocenjujemo, kaj vse je uničeno. Zagotovo je uničena stavba, za katero predvidevam, da bo tudi statično neustrezna. Manjšo premično opremo smo preselili že v nedeljo, večji stroji pa so še vedno v hali. Največ težav bomo imeli s peskanjem, ki smo ga opravljali ravno v tej proizvodni hali,« pojasnjuje Šilc in dodaja, da bodo že naslednji teden sposobni izdelati kakšen plug. V teh dneh naj bi tudi izvedeli, ali bodo za poškodovano stavbo dobili odškodnino. Šilc je pojasnil, da bodo sanacijo začeli šele zatem, ko se bo stopil ves sneg. Ta jim je povzročil precej težav tudi pri čiščenju strojev in druge opreme, saj se je ob vdrtju strehe v halo vsulo veliko snega.
Vdrto streho so v nedeljo zjutraj opazili sprehajalci, ki so poklicali ribniške gasilce. Ti so preverili, ali je poškodovana stavba prazna, in obvestili vodstvo podjetja. Naključje, da je ravno sneg, ki omogoča delo petinštiridesetim zaposlenim, povzročil tolikšno škodo, pa Šilc komentira: »Sneg je naš kruh. Proizvodnja zimske mehanizacije predstavlja 70 odstotkov vseh proizvodov na letni ravni. Narava je ena in edina in tukaj ne moremo nič.« V Ribnici je minuli konec tedna zapadlo okoli 120 centimetrov snega, domačini pa letošnjo zimo primerjajo s tisto iz leta 1952.