»Končno!« je vzkliknil Peter Prevec, ko sta Nemec Richard Freitag in Poljak Kamil Stoch, ki sta bila po prvi seriji uvrščena pred njim, zaostala za njim in je bilo znano, da je osvojil bronasto kolajno na tekmi svetovnega prvenstva smučarjev skakalcev na srednji napravi v Predazzu. Ker se mu v štirih letih na tekmah posameznikov nikakor ni uspelo prebiti na oder za zmagovalce, je moral v kvartetu slovenskih asov poslušati zbadanja, da je »gospod četrto mesto«. V dosedanji karieri je bil trikrat tik pod zmagovalnim odrom, v pravem trenutku je prvič skočil nanj. A ob uspehu kariere ni kazal pretiranega veselja. »Ni časa za evforijo, saj imamo tukaj še tri tekme. Odslej me vsaj zbadati ne morejo več,« je z vidnim olajšanjem dejal Prevc. Ker se ni smejal, je zelo spominjal na ledenega Finca Janneja Ahonena, ki je zaslovel z izjavo, da se na skakalnice ni prišel smejat, ampak zmagovat.

Klena slovenska družina Prevc iz Dolenje vasi v Selški dolini, kjer imajo sicer na bližnjem hribu 25-metrsko skakalnico, je zasvojena s smučarskimi skoki. Za vseh pet otrok, tri sinove in dve hčeri, je letenje po zraku nedvomno prvi šport. Navdušenje so prenašali drug na drugega. Oče Božidar, ki uspešno vodi lastno podjetje z dvema salonoma za prodajo pohištva in mama Julijana, ki dela v šolstvu, sta najprej na treninge v Kranj vozila najstarejšega otroka Petra. Nato sta začela še Ceneta in Domna, vsi pa so pokazali nadarjenost in željo po zmagovanju. Odkar ima Peter vozniški izpit in svoj avto, je logistika prevozov nekoliko olajšana.

A med brati je tudi izjemna tekmovalnost. Zlasti 17-letni Cene uživa, če je boljši od 20-letnega Petra. Ko je bil Cene, ki ga kar razganja od navihanosti, lani poleti boljši na tekmah celinskega pokala, je Peter nekaj mesecev v domači vasi, klubu Triglav iz Kranja in reprezentanci poslušal zbadanja. Trenerji so vse skupaj izkoristili, da so ga podžgali k še bolj zagnanemu treningu. »Moral sem osvojiti to kolajno, da ne bo Cene v domači hiši glavni z zlato ekipno kolajno z letošnjega mladinskega svetovnega prvenstva in dvema zlatima z evropskega olimpijskega festivala mladih,« se je pošalil Peter. Prvo čestitko je prejel prav od Ceneta s tekem v Romuniji. Ker sta po karakterju povsem različna, tudi takrat, ko sta skupaj v reprezentanci, nočeta biti sostanovalca v sobi, ampak se raje preselita v druge sobe.

Ko je Franci Petek v vlogi športnega direktorja za smučarske skoke in nordijsko kombinacijo v palači SZS v Podutiku delal seznam 12 najbolj nadarjenih skakalcev za projekt olimpijskih iger s kolajno v Sočiju 2014, Petra ni bilo med kandidati. »V tistem obdobju je na tekmah po Sloveniji skakal tehnično napačno. V prednosti so bili skakalci z večjo mišično maso. A nismo obupali, ker sem v njem videl neverjetno mehkobo in občutek za let,« je pojasnil tedanji trener v kranjskem Triglavu Jani Grilc, zdaj eden izmed dveh pomočnikov v reprezentanci. Svoj izjemen talent je Prevc razkril pri 17 letih, ko je na olimpijskih igrah leta 2010 v Vancouvru osvojil sedmo mesto na srednji skakalnici, ko se je kot golobradi mladenič brezkompromisno kosal z deset let starejšimi in izkušenejšimi bojevniki.

Prevc je izjemen flegmatik in neverjetno samozavesten. Včasih od trenerjev potrebuje kakšno brco v zadnjico, da se dela loti še bolj resno. Spada med tekmovalce, ki potrebujejo večjo količino treninga za vrhunsko pripravljenost. Na dan tekme je bila njegova dopoldanska priprava na snegu pred hotelom dolga poldrugo uro.

Med imitacijo mu je strokovni štab ukazal, da naj se še bolj stisne v počep, da bo zadnjica nižje, malo je še spustil glavo, da je nato na tekmi bolje zarezal skozi zrak. Njegova odlika je izjemna moč, ki jo aktivira v nogah na odskočni mizi, pri čemer spominja na legendarnega Poljaka Adama Malysza. Razmere na sobotni tekmi svetovnega prvenstva s sneženjem in vetrom v hrbet so mu bile pisane na kožo, da je potegnil pravi adut. Njegova odlika je, da se zelo dobro odziva na impulze, ki mu jih dajejo trenerji.

»Nisem bil živčen. Peto mesto po prvi seriji je bilo idealno izhodišče za taktični napad. Če si med prvimi tremi po prvem polčasu, imaš nalogo, da le braniš položaj, zato si preveč pazljiv in narediš napako. Ko sem po svojem nastopu videl številko ena, sem bil zadovoljen, ker sem naredil svojo nalogo. Nato sem le čakal, kaj bodo naredili tekmeci. Na napake drugih se nisem zanašal. Velike tekme so polne preobratov, jaz sem potegnil pravi adut, dva sta potegnila napačno karto,« je tekmo opisal Prevc, ki se med čakanjem razpleta ni ukvarjal s tem, da bo znova osvojil četrto mesto.

»Upam, da je prebit led z uvrščanjem na stopničke, verjetno bo v moji karieri še nekaj četrtih mest,« je dodal Prevc, ki je lansko sezono zaradi poškodbe rame moral končati predčasno. V trenutku, ko je lani ujel vrhunsko formo, je na poletih v Oberstdorfu padel. Končal je na operacijski mizi v bolnišnici, namesto da bi odpotoval na svetovno prvenstvo v Vikersund, kjer je Robert Kranjec osvojil zlato kolajno, glede na formo bi kakšno odličje verjetno pobral tudi Peter. Na poškodbo ga opomnijo bolečine, ko si na ramo obesi težko torbo.

Pred tekmo v Predazzu ga je Jaka Hvala uvrščal med favorite in 19-letni Primorec mu je to kar nekajkrat povedal. Peter je zase dejal, da je tihi favorit, kljub kolajni pa zdaj pravi, da odslej ne bo glasni favorit. Skoki so namreč tako nepredvidljivi, da je nemogoče vnaprej napovedati kolajno. Za prvo s svetovnega prvenstva članov bo še moral najti prostor v hiši. Trije bratje Prevc so do zdaj osvojili toliko odličij, da bodo morali v dnevno sobo postaviti novo vitrino. Glede na to, da se oče ukvarja s prodajo pohištva, to ne bo zahteven projekt.