Nova Gorica, Gorica. V novogoriški zavod za asistenco in svetovanje INAS, ki je nastal na pobudo enega izmed največjih italijanskih sindikatov CISL, vsak dan prihaja tudi do 40 Slovencev, predvsem nekdanjih delavcev zaposlenih v propadlih italijanskih podjetjih in tistih, ki urejajo vdovske in invalidske pokojnine ter družinske dodatke.

»Največ je tistih, ki so izgubili delo v Italiji in imajo premalo delovne dobe, do izpolnitve pogojev pa čakajo na slovenskem zavodu za zaposlovanje. Nekateri so zaradi spleta okoliščin, ki so povezane s čezmejno naravo dela, postali nevidni. Jih ni v nobenih italijanskih evidencah, pa čeprav so desetletja plačevali prispevke v pokojninsko blagajno v Italiji,« razlaga Katja Terpin, direktorica zavoda INAS.

V Italiji daljša delovna doba

Tem nevidnim delavcem zaradi stalnega bivališča v Sloveniji pripada nadomestilo za čas brezposelnosti po slovenskih zakonih. Niso redki tisti, ki so mislili, da bodo z nadomestilom izpolnili slovenske pogoje – 40 let delovne dobe – in zaprosili za pokojnino v Italiji. Tu pa se je zapletlo.

Po reformi italijanske vlade se je pogoj za upokojitev s prvim januarjem 2012 zvišal s 40 na 42 let delovne dobe, trenutno pa je ta še za pet mesecev daljša. Že ob tej informaciji je bil marsikdo dobesedno šokiran. Nekateri so računali, da bodo manjkajoči del do polne delovne dobe dopolnili z nadomestilom za brezposelne iz Slovenije. Dobili pa bodo lahko le tisti del slovenske pokojnine, ki so si jo prislužili za delo v Sloveniji. Italijansko pokojnino bodo lahko v tem primeru koristili šele, ko bodo dopolnili 66 let in šest mesecev, kot to predvideva italijanska zakonodaja, pripoveduje o zapleteni italijanski zakonodaji Terpinova.

Brezplačno svetovanje zavoda INAS

Evidence o tem, koliko je takšnih Slovencev, ki so začasno ostali brez pokojnine, na zavodu INAS ne vodijo. Po zadnjih informacijah pa jih ni malo. Montijevi ukrepi so vnesli nemir tudi med italijanske delavce. Okoli 25.000 jih bodo upokojili še po starih normativih. Gre za zakon mobilnosti, kamor pa slovenski delavci ne morejo biti vključeni. Največ jih je iz južne Italije, kjer so propadla velika podjetja. Vsi drugi bodo potegnili krajši konec.

»Edino, kar lahko naredimo za slovenske delavce v tem trenutku, je, da s pregledom slovenske delovne dobe ugotovimo, ali lahko z dokupom let na račun študija in vojaščine, kar pa je zelo drago, prizadeti pridejo do potrebne delovne dobe v Italiji. Sicer bodo morali čakati na potrebno starost. To pa lahko traja tudi 10 in več let. Pa tudi starostne omejitve se bodo v Italiji še spreminjale,« dodaja Terpinova.