Koh Yao Yai. Vsi tisti, ki na Tajsko potujejo že desetletja, pravijo, da je otok takšen, kakršna je bila kraljevina pred 30 leti – miren raj na zemlji. Da je četrti največji tajski otok še vedno paradiž za tiste, ki si želijo napolniti baterije, saj edini hrup povzročajo petje ptic in valovanje toplega morja, so najbolj zaslužni domačini muslimani, ki jih ni premamil vonj po zaslužku, zato zemljo, na kateri bi svetovne verige tako rade postavile luksuzna letovišča, trdno držijo v svojih rokah.

Skorajda neverjetno, ko vsega pol ure vožnje z gliserjem stran leži Phuket z več kot 1000 hoteli in hrupnimi ulicami, dobro uro leta stran pa Bangkok, ki v mnogočem spominja na New York, mesto, ki nikoli ne spi.

Če še ne veste, kaj pomeni prometna gneča, potem je bangkoška svojevrstna referenca, saj je v mestu z uradno 8 milijoni prebivalcev (in neuradno dvakrat več) ves čas na preži tudi več kot 100.000 taksistov, ki želijo zaslužiti kakšen baht. In po vrnitvi v domovino nam je šlo kar na smeh, ko smo na radijski frekvenci poslušali o gneči na cestah. In to v avtu, ki je v mnogočem spominjal na rajski Koh Yao Yai, edini hrup med vožnjo pa je povzročal prižgani radio. Opel ampera je pač štirikolesnik, ki je vreden pozornosti, saj se trudi za ohranjanje matere narave. Njegov pogonski agregat s 111 kW namreč stavi na elektriko, ker pa je znano, da elektrike praviloma v prometu prehitro zmanjka (v amperi bi je bilo za največ 80 kilometrov), so se razvojniki domislili rešitve v obliki 1,4-litrskega bencinskega motorja, ki je vgrajen zgolj zato, da kot nekakšna elektrarna podaljšuje doseg električnemu. In to z uspehom. Merilec kilometrov nam je namreč pokazal, da smo prevozili dobrih 500 kilometrov, ko je ampera znova zahtevala polnjenje – 6-urno brez večjih težav na domači vtičnici in nato še nekajminutno na bližnji bencinski postaji, ko smo ugotovili, da je bencinar zahteval manj kot štiri litre goriva na sto prevoženih kilometrov.

Zaradi podaljševalnika dosega je ampera električni avto z dodano vrednostjo, in tudi sicer napeljuje, da ima uporabno vrednost za štiričlansko družino. Dolžinska mera je namreč dokaj zajetnih 4,5 metra, vgrajene baterije pa največji davek poberejo pri prostornini prtljažnika, ki je za limuzino skromnih 310 litrov. Namesto zadnje klopi sta vgrajena dva sedeža, ki svoje naloge izpolnita z odliko, ko sta vanju nameščena otroka, odrasli pa se bodo morali sprijazniti, da centimetrov za kolena in glavo enostavno ni dovolj.

Toda lastnik bo za volanom ampere iz dneva v dan dobre volje. Serijska oprema je namreč tako pri varnosti kot udobju popolna, sedeži so oblečeni v usnje in ogrevani, nekaj posebnega je tudi centralna konzola z barvnim zaslonom s funkcijami na dotik, ki bi jo bilo treba še izpopolniti, da bi bila bolj občutljiva, vozno udobje pa nadgrajuje samodejni brezstopenjski menjalnik. Žal cena s 44.500 evri ni ravno ljudska.

več fotografij in tehnični podatki na www.dnevnik.si