Literarni festival, ki že tradicionalno nastaja v organizaciji Študentske založbe, bo tudi tokrat gostil mednarodno priznana pisateljska imena, katerih obisk bo pospremljen s prevodi njihovih del, izdanih v okviru projekta Žepna beletrina. Knjige, ki se bodo prodajale po simboličnih pet evrov, so letos dobile novo vizualno preobleko.
Ogrevanje za Fabulo pa se je pravzaprav že pričelo, in sicer s posameznimi literarnimi večeri ter tekmo v zgodbarstvu, Proznimi mnogoboji, ki bodo finale dočakali med festivalom. Najboljše zgodbe si bodo tokrat prvič prislužile objavo v obliki elektronske knjige, v tem formatu pa bodo izdane tudi vse »žepnice«.
Daleč segajoči čari Ljubljane
Kot je že v navadi, bodo festivalski motor najmočneje poganjali literarni večeri s tujimi gosti. »Na festivalu se bodo zvrstile izjemno profilirane raznovrstne pisave iz različnih okolij,« v grobem letošnji nabor tujih gostov povzame urednik pri Študentski založbi in član programskega sveta Fabule Aleš Šteger. Odprtje večera bo pripadlo venezuelskemu avtorju mlajše generacije, Eduardu Sánchezu Rugelesu, ki je ob tej priložnosti dobil slovenski prevod romana z naslovom Ljubljana. Čeprav doslej še ni obiskal naše prestolnice, je zanjo že kot majhen deček slišal skozi igro, v kateri je potrebno ugibati glavna mesta posameznih držav. Ime Ljubljana ga je takoj očaralo. Branje dela tako ponuja vpogled, kako največje slovensko mesto dojema nekdo, ki ga še ni videl.
Že dan zatem se bo predstavil bolgarski pisatelj Ilja Trojanov, ki ne bo ponudil konvencionalnega literarnega večera, saj na oder Cankarjevega doma prihaja z glasbenim triom, s katerim bo pripravil srečanje literature, glasbe in gledališča. Ob glasbeni spremljavi, ki jo je prav zanj ustvaril južnoafriški skladatelj Hans Huyssen, bo Trojanov prebiral odlomke iz najnovejšega romana Tajanje, ki je odslej na voljo tudi slovenskim bralcem.
Med črnim humorjem in erotiko
Status največje zvezde tokratne edicije prav gotovo pripada škotskemu avtorju Irvinu Welshu, ki se je proslavil z romanom Trainspotting, po katerem je bil posnet istoimenski kultni film. Ta bo predvajan tudi v času festivalskega dogajanja. Sicer pa se bo Welsh predstavil še z najnovejšo zbirko kratkih zgodb Pogreto zelje, ki poudarjajo pisateljev smisel za črni humor, narečni govor in njegovo divjo domišljijo.
Ena najuspešnejših mladih poljskih proznih in dramskih avtoric Dorota Maslowska, je sicer edina tuja gostja, ki ob obisku Ljubljane ne bo dobila prevoda katerega izmed svojih del, a bo zato lahko na odru SNG Drame Ljubljana spremljala gledališko uprizoritev, nastalo po njeni knjižni predlogi Pri nas je vse v redu. Maslowska se je že kot devetnajstletna uveljavila z romanom Poljsko-ruska vojna pod belo-rdečo zastavo.
Kot zadnji izmed tuje peterice pa bo obiskovalce Fabule z besedami skušal očarati hrvaški pesnik in pisatelj Drago Glamuzina, čigar literatura bo zastopana z njegovim prvencem, erotičnim romanom Trije. Ta je zaradi dobršne mere provokativnosti na domačih tleh dvignil kar nekaj prahu.
Izmenjajmo si zgodbe
Snovalci programa so v tokratni festivalski fokus postavili tematiko mitologije, ki jo spremlja podnaslov Ključ do razumevanja preteklosti ali pogled v prihodnost? Vendar nikakor ne bo govora zgolj o bajkah ali nacionalnih mitih, temveč bodo na meniju denimo miti o literarnih zvezdah, urbane legende ali (po)ustvarjanje mitov s fantastično literaturo, padlo pa bo še vprašanje, zakaj spreminjamo politiko v mitologijo in včasih tudi obratno.
Fabula se bo podala tudi v zunanji svet, in sicer na bolšji trg na Bregu, kamor bo lahko vsakdo s seboj prinesel njemu ljubi predmet, o katerem bo z drugimi delil zgodbo. Po želji ga bo lahko zamenjal za ostale prinesene stvari in zgodbe. Festival pa se bo odpravil tudi do tistih, ki zaradi različnih razlogov ne morejo obiskati z literaturo prežetih dogodkov. Medtem pa bo za najmlajše poskrbela ekipa Pripovedovalskega varieteja, ki bo med otroke zanesla ljudske zgodbe z vsega sveta.
Festivalsko zaveso bo 9. marca zagrnil literarni večer s četverico domačih avtorjev, Stanko Hrastelj, Markom Sosičem, Dušanom Šarotarjem in Milanom Klečem. Vsak izmed njih je prispeval kratko zgodbo za žepno knjižico Miti naši vsakdanji.
