Vinjetni sistem cestninjenja enoslednih vozil in dvoslednih vozil do mase 3,5 tone pri nas poznamo od sredine leta 2008. Slovenski uporabniki avtocest in hitrih cest so se na vinjetni sistem navadili že zelo kmalu po njegovi uvedbi in so z njim tudi zadovoljni, z uvedbo kratkotrajnejših vinjet pa imajo manj pripomb tudi tujci. Ko so bile ob uvedbi vinjet na voljo le letne in polletne vinjete, je namreč razmeroma veliko tranzitnih potnikov pogrešalo kratkotrajnejše vinjete, za katere veljajo tudi nižje cene. Po uvedbi mesečnih in tedenskih vinjet leto kasneje pa se večina voznikov ne pritožuje več. In teh, kratkotrajnih vinjet, se tudi največ proda – še posebej tedenskih, ki jih povečini kupujejo tisti, ki prečkajo našo državo, največ letnih pa kupijo slovenski uporabniki, ki avtoceste in hitre ceste uporabljajo praktično vse leto.

Pisarna nadzornikov je cesta

Seveda pa se nemalokrat zgodi tudi, da se vozniki na avtoceste ali hitre ceste podajo z avtomobilom, ki na steklu nima veljavne vinjete. Marsikdo se tako uspešno ogne plačilu cestnine za uporabo avtoceste, a je hkrati tveganje, da ga pri tem ujamejo in ga oglobijo s 300 evri, vedno večje. Cestninski nadzorniki Darsa namreč opravljajo svoje delo praktično vse dni v letu, občasno pa izvajajo tudi poostrene in nenapovedane akcije nadzora, ki lahko trajajo tudi nekaj tednov. Tako na primer v začetku februarja, ko prenehajo veljati letne vinjete, poostrijo nadzor okrog mestnih središč, v počitniških mesecih pa na tranzitnih poteh. Nadzor opravljajo na cestninskih postajah, počivališčih in na izvozih z avtocest, v drugi polovici leta 2011 pa so začeli izvajati nadzor nad uporabo vinjet tudi med vožnjo. »V ta namen so bili dodatno na usposabljanju na policijski akademiji, kjer so pridobili znanje glede ustavljanja vozil med vožnjo, opravili pa so tudi trening varne vožnje. Po načrtu naj bi sedaj določeno število vozil cestninskega nadzora opremili tudi z ustreznimi kamerami oziroma opremo, s katero bo ta nadzor med vožnjo še bolj učinkovit,« je razložila Branka Videtič, izvršna direktorica za prodajo in marketing pri Darsu, in poudarila, da je delo nadzornikov (pred uvedbo vinjet so na Darsu prekvalificirali v cestninske nadzornike nekaj več kot 100 zaposlenih) zelo zahtevno in tudi nevarno: »Njihova pisarna je namreč cesta in ta je ob gostem prometu vedno lahko nevarna. Mogoče so še najbolj varna avtocestna počivališča.«

Voznik je potegnil dolg oster nož

A ne le cesta, za nadzornike so lahko nevarni tudi vozniki, ki ob kontroli izgubijo živce, kot da niso sami krivi, da niso imeli vinjete. Kaj vse doživijo na delovnem mestu, nam je na nekaj primerih, ki bi jih zlahka uvrstili v rubriko »saj ni res, pa je«, opisala že omenjena Branka Videtič: »Naši nadzorniki se soočajo na primer s primeri, ko kršitelji odigravajo bolezenske kolapse, zgodilo se je tudi, da je voznik pred cestninsko nadzornico iz avta potegnil dolg oster nož, res pa je, da je takoj nato poiskal hčerin pas in vanj zarezal luknjo. A žal se vse ne konča le s strahom, kot je bilo v tem primeru. Cestninski nadzorniki so bili deležni tudi fizičnih napadov, ko je bilo treba aktivirati policijo. V zadnjem obdobju takšnih napadov na cestninske nadzornike praktično ne beležimo več, kar pa seveda ne pomeni, da različne vrste groženj ne obstajajo. Mnogi se nikakor ne morejo sprijazniti, da je globa za prekršek v zvezi z neplačilom cestnine tako visoka. Sicer pa so naši cestninski nadzorniki najbolj izpostavljeni verbalnemu nasilju. Ena od kršiteljic, zdravnica po poklicu, pa se je tako razjezila, ko so ji nadzorniki rekli, da ji bodo morali vzeti dokumente, da je v trenutku zasukala volan in se poskušala vriniti v kolono. Ko ji ni uspelo, je obrnila in zapeljala proti cestninskemu nadzorniku in mu poškodovala nogo. Zgodilo se je tudi, da je kršiteljica med postopkom iz avtomobila vzela svojega majhnega otroka, ga preprosto preložila v vozilo naših nadzornikov in odkorakala stran.«

No, našteti primeri so vendarle bolj izjema kot pravilo, praviloma pa se vozniki, ki jih zalotijo brez vinjete, pokesajo in začnejo naštevati izgovore, kot so na primer, da niso nikjer mogli kupiti vinjete, da niso vedeli, da je obvezna, in podobno. Cestninski nadzorniki kršiteljem odgovarjajo glede na okoliščine. Tistim, ki trdijo, da niso vedeli za obvezno uporabo vinjet in da je nikjer ni bilo mogoče kupiti, med drugim pokažejo tudi fotografije obvestilnih tabel o obvezni uporabi vinjet v Sloveniji že v tujini, pač odvisno, iz katere smeri prihajajo, kakor tudi sezname prodajnih mest in njihovih odpiralnih časov. Poleg tega ima Dars tudi lastna prodajna mesta vinjet, in sicer na petih vstopih v državo (Škofije, Fernetiči, Šentilj, Gruškovje in Obrežje). Cestninski nadzorniki izvajajo nadzor vedno vsaj za prodajno točko vinjet Darsa (pa tudi Petrola in ÖMV), tako da so izgovori kršiteljev neupravičeni in neutemeljeni.

Velika večina kršiteljev je tujcev

Znajo pa biti cestninski nadzorniki tudi »prizanesljivi«, saj lahko izrečejo tudi samo opozorilo, brez plačilnega naloga. Tako je po navadi na primer prvega februarja, ko je nadzor poostren in nadzirajo, ali imajo vozniki nove letne vinjete. Takrat lahko tistim, ki so jo kupili, a je tisti dan še niso nalepili, izrečejo tudi le opomin. Sicer pa je takšnih, ki na vinjeto pozabijo ali pa »pozabijo«, precej več med tujimi kot med domačimi vozniki, v določenih delih leta tudi 90 odstotkov. Veliko pa je odvisno tudi od tega, kje nadzor opravljajo. »V okviru poostrenih nadzorov, ki jih izvajamo na primer v bližini večjih mestnih središč, ugotavljamo, da so kršitelji povečini naši državljani. Ko so 1. februarja letos naši nadzorniki poostreno nadzirali ljubljanski obroč, so samo dopoldan izdali 50 plačilnih nalogov, vse domačim kršiteljem. Na območju Škofij pa so istega dne dopoldan izdali skoraj 20 plačilnih nalogov, pri čemer so bili kršitelji povečini tuji državljani,« je še dodala Videtičeva.