Apek je pri podelitvi radijskih frekvenc UMTS v letih 2007 do 2010 večkrat kršil zakonodajo. Nazadnje z izdajo sklepov, ki jih je podpisal takratni vršilec dolžnosti direktorja Miha Krišelj, s katerima je zavrgel predloga Telekoma Slovenije in Si.mobila za obnovo postopka.
V Objektivu dne 6.11.2010 sem pisal o vplivu interesnih omrežij, ki so ugrabila državo na področju politike in regulacije elektronskih komunikacij. Razkritje neurejenega delovanja Apeka in njegovih nestrokovnih odločitev je sprožilo žaljive odzive predstavnikov regulatorja, ki ga je tedaj kot v.d. direktorja še vedno vodil sporno imenovani Krišelj. Sodba vrhovnega sodišča potrjuje moje tedanje navedbe.
Za osvežitev spomina podajam kratek potek dogodkov. Pred novoletnimi prazniki leta 2007 je Apek v Uradnem listu objavil poziv za pridobitev mnenj zainteresirane javnosti v zvezi z nameravano dodelitvijo radijskih frekvenc za mobilno telefonijo (UMTS/IMT-2000). Tedanji direktor Simonič je poziv »pozabil« objaviti še na spletni strani Apeka, kot to določa statut. Na poziv je prispela le ena prijava in Simonič je 8.4.2008, brez javnega razpisa, izdal odločbo Tušmobilu o dodelitvi in uporabi omenjenih radijskih frekvenc.
Predloge za obnovo postopka, ki so jih maja 2008 vložili Telekom Slovenije, Si.mobil in Debitel, je Apek 11.6.2008 zavrgel. Zaradi tega so prizadete družbe zoper Apek sprožile spor na upravnem sodišču. Le-to je 20.10.2009 odpravilo sklep Apeka ter zadevo vrnilo v ponovno odločanje in morebitno obnovo postopka. Po objavi sodbe je vlada direktorja Simoniča razrešila. Dne 26.11.2009 je vlada za vršilca dolžnosti direktorja Apeka, za obdobje enega leta, imenovala Dušana Schustra, do takrat dolgoletnega svetovalca generalnega sekretarja ITU, specializirane organizacije Združenih narodov za telekomunikacije s sedežem v Ženevi. Schuster je 12.3.2010, na osnovi razpoložljive dokumentacije in strokovne presoje ter v skladu s sodbo upravnega sodišča, odločil, da obnovi postopek dodelitve radijskih frekvenc UMTS.
Vlada je sredi postopka in brez pojasnila 13.5.2010 imenovala novega »poslušnega« vršilca dolžnosti direktorja Miho Krišlja. Pri tem je grobo kršila delovno zakonodajo, kar je v pravnomočni sodbi z dne 14.7.2011 potrdilo delovno in socialno sodišče. Krišelj, v letih 2007 in 2008 na Apeku zadolžen za izvedbo spornega postopka dodelitve radijskih frekvenc UMTS, je po svojem imenovanju pohitel in 24.6.2010 izdal sklepa, s katerima je ponovno zavrgel predloga Telekoma Slovenije in Si.mobila za obnovo postopka. Pri tem je povsem prezrl odločitev zakonitega vršilca dolžnosti direktorja Dušana Schustra, ki je obnovo postopka začel že marca istega leta.
Telekom Slovenije in Si.mobil sta zoper nerazumen sklep Apeka ponovno sprožila upravni spor, a ju je upravno sodišče 18.11.2011 presenetljivo(!) zavrnilo. Telekom Slovenije je zato na vrhovno sodišče vložil predlog za revizijo sodbe upravnega sodišča. Vrhovno sodišče je v sodbi 8.11.2012 predlogu Telekoma Slovenije v bistvenem ugodilo in zadevo vrnilo Apeku v ponovni postopek. Prav tako je potrdilo, da je bila odločitev Apeka, s katero je Krišelj zavrnil predlog za obnovo postopka, nezakonita.
Komisija za preprečevanje korupcije je že leta 2009 sprejela mnenje, da so uradne osebe Apeka ravnale v nasprotju z veljavnimi predpisi in s tem drugemu omogočile neupravičeno korist. Sledile so obsežne kriminalistične preiskave. Vloženih je bilo sedem kazenskih ovadb, ki pa do danes niso doživele sodnega epiloga. Prizadeti operaterji so morali uporabiti vsa razpoložljiva pravna sredstva, da so po petih letih dočakali zadoščenje pravici. So ga res? Nestrokovno ravnanje Apeka in njegove sporne odločitve še naprej upočasnjujejo razvoj trga elektronskih komunikacij, zmanjšujejo regulativno predvidljivost in interes za naložbe operaterjev v gradnjo ali obnovo infrastrukture.
Apek mora slediti načelom preglednosti, objektivnosti, nediskriminacije in sorazmernosti. Zakonodaja mu sicer zagotavlja neodvisnost, toda Apek in njegovi funkcionarji morajo ne le nenehno skrbeti za to, da so dejansko neodvisni, ampak morajo tudi dajati videz neodvisnosti od vplivov politike, industrije in drugih zasebnih interesov. V svojih odločitvah morajo biti suvereni in kredibilni, brez kakršnegakoli suma korupcije.
Sodbo vrhovnega sodišča lahko razumemo kot zadnje opozorilo, da se regulacije nevešči direktor, ki ga je imenovala ista vladna ekipa kot Krišlja, končno odloči za preglednost delovanja javne agencije. Svojo prvo priložnost za pregledno delovanje pri podelitvi frekvenc UMTS je žal zamudil. Sodbo vrhovnega sodišča, ki jo je prejel že 28.11.2012, je javnosti preprosto zamolčal.
DR. DUŠAN CAF
