Konservatorji pod vodstvom Alenke Železnik z ljubljanskega Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije ter arheologi so opravili obsežno delo, saj so pri svojem delu segli tudi globoko pod površje zemljišča in pod plasti notranjih ometov. Prizadevnost se jim je obrestovala, saj so na tak način prišli do kar nekaj presenetljivih ugotovitev. »Ena je gotovo ta, da gre pravzaprav za nekoč dve ločeni hiši, ki ju je v celoto združil prav Janez Mencinger, ter da najstarejši deli hiše izvirajo iz davnega 15. stoletja. Največjo posebnost predstavlja odkritje stenskih poslikav v eni od sob v 1. nadstropju, kjer odkriti portreti in grbi iz 16. stoletja kažejo na to, da ne gre za povsem običajno mestno hišo, temveč za objekt plemiškega izvora,« je povedala Železnikova. Arheologi, katerih izkopavanja so občino in državo stala blizu 400.000 evrov, so bili navdušeni zlasti nad redko ohranjenimi ostanki nekdanjega lesenega objekta na dvorišču kompleksa, medtem ko strokovnega proučevanja najdb in tlorisnih skic še niso zaključili.
Prenovljeno Mencingerjevo hišo, v delu katere je po ugotovitvah zgodovinarja Borisa Golca svoje zadnje dni preživljal tudi slavni polihistor Janez Vajkard Valvasor, bodo slovesno odprli 5. marca, na 536. obletnico pridobitve mestnih pravic. V hiši bodo uredili muzejske prostore s spominsko sobo in predmeti književnika Mencingerja, nekaj prostorov bodo oddali v neprofitni najem, v levo krilo pa so se pred dnevi že preselili zaposleni na regijskem razvojnem centru.
