Na dan začetka nordijskega svetovnega prvenstva v dolini Fiemme je predsednik Smučarske zveze Slovenije Primož Ulaga sklical tiskovno konferenco. Časovni razpored je dal slutiti, da bo rdeča nit njegovega druženja s sedmo silo panoga za alpsko smučanje, kar se je dejansko zgodilo. Skupaj z direktorico Barbaro Kürner Čad sta objavila, da je bil z naslova SZS predvčerajšnjim odposlan dopis 18 pogodbenim trenerjem, s katerimi bo najbogatejša slovenska športna zveza prekinila pogodbo. Znana praksa je, da bodo trenerji na plačilnem seznamu še tri mesece. V tem času bodo imeli še nekaj dela, pospešeno si bodo iskali službe v tujini, kdor je ne bo našel, pa bo upal, da bo s SZS podpisal novo enoletno pogodbo.

»Lahko sem kritičen do rezultatov, saj sem bil nekoč vrhunski športnik. S sredstvi, ki jih ima na razpolago Smučarska zveza Slovenije, je mogoče v vrhunskem športu uspeti. Praktično ni panoge znotraj smučarske zveze, ki ne bi imela izdelane poti, kako postati svetovni prvak. Za uspehe so v veliki meri odvisni trenerji. Če ti dobro opravljajo svoje delo, so rezultati boljši, če ne, so slabši. Trenutno dosegamo izjemne uspehe, s katerimi bi bili v preteklosti zadovoljni, če bi jih dosegli v dveh, morda celo treh sezonah. Kljub temu pa so v nekaterih panogah še rezerve,« je pojasnjeval Primož Ulaga.

»V sponzorskem pomenu se v slovenski smučariji obrne največ sredstev v nordijskem delu, saj ima ta panoga postavljena najboljša pravila igre. V nordijskem delu so pravila igre takšna, da sponzorje na čeladah in kapah trži disciplina, v alpskem smučanju pa posamezniki. Nekateri lahko posledično zaslužijo precej denarja, toda na ta račun trpi panoga,« je nadaljeval Ulaga. »Večkrat poslušamo očitke, koliko denarja na smučarski zvezi stanejo skupne službe. Toda te službe ustvarjajo denar. Držijo zgodbo pokonci. Vsekakor bi bila lahko organizacija zveze boljša. Predvsem v pomenu, če bi se dalo na kakšno stvar reagirati hitreje. A to se lahko zgodi le v primeru, če se posla lotijo profesionalci. Takšne stvari bi se dalo spremeniti s statutom. Če bo volja, se bodo, če je ne bo, se stvari ne bodo premaknile.«

V nadaljevanju se je Ulaga podrobneje dotaknil alpskega dela SZS. »Disciplina mora imeti svojega šefa, ki bo hkrati dober direktor in menedžer. In ki bo na voljo 24 ur na dan. Takšnega, kot je bil nekoč Tone Vogrinec. Da mu nihče ne more nič, dokler v enem letu ne naredi toliko slabega, da ga zbor panoge, ki ima v rokah vse pristojnosti, ne potrdi naprej. Sredi sezone se ne da ničesar spremeniti,« je prepričan Ulaga, ki pravi, da ne bo dolgo časa na smučarski zvezi zdržal v amaterski funkciji. Pravi, da se da pri spremembah statuta narediti vse, če je le volja.

Ulaga uradno ni objavil, kdo je v igri za vodjo panoge za alpsko smučanje, a smo v ponedeljek zapisali, da je Dušan Blažič ime, ki se najbolj omenja v smučarskih krogih. Trdi, da je največji mojster svojega poklica Hrvat Vedran Pavlek. Na vprašanje, če je z njim stopil v stik, je odgovoril negativno, a dejal, da bi mu lahko to bil tudi izziv za naprej. »Kar zadeva Tino Maze in njene obveznosti do smučarske zveze, vam lahko povem, da se prihodnje leto ne bo spremenilo veliko. Tina je podpisala pogodbo z zvezo, ko je bil predsednik Tomaž Lovše, in tedaj sta podpisala, kar pač sta. Sklenila sta pogodbo do konca olimpijske sezone. Tudi mi bi si želeli, da bi bila Tina večkrat prisotna na skupnih aktivnostih. Poglejte primer skakalcev, ki vsak teden po uspehih pridejo na smučarsko zvezo. Prepričan sem, da se bo na koncu sezone pokazalo, da so njihovi sponzorji do petkrat bolj vidni v javnosti kot tisti v alpskem smučanju.«