Tako v svetu potekajo raziskave, da v očiščeno ogrodje organa (gre za vezivni del organa) namestijo matične celice, ki se nato preoblikujejo v celice, ki tvorijo tkiva tega organa. Te celice bodo bolniku lastne in ne bo potreboval zdravil za zmanjševanje imunskega odziva telesa, s katerimi zdaj preprečujejo, da bi bolnikov organizem tuj presajeni organ zavrnil.
Eno takih raziskav so predstavili raziskovalci medicinskega centra Wake Forest Baptist Medical Center v ZDA. Za pridobitev ogrodja nove ledvice so uporabili prašičje ledvice, ki so po velikosti in strukturi organa zelo podobne človeškim. To podporno strukturo bodo lahko nekoč, tako upajo, uporabili v procesu izdelave nove ledvice in na to ogrodje naselili bolnikove lastne celice. »Te ledvice ohranijo tridimenzionalno strukturo in žilni sistem in bi lahko predstavljale idealno osnovo za izdelavo nove ledvice s pomočjo bioinženiringa,« meni glavni raziskovalec Giuseppe Orlando. V raziskavi so prašičje ledvice namočili v detergentu, da so odstranili vse celice, ohranilo pa se je »ogrodje« ledvice, vključno z žilnim sistemom in strukturo nefronov, ledvičnih enot, ki opravljajo funkcije ledvice. Ta ogrodja so vgradili v živali, kjer so jih ponovno napolnili s krvjo; ledvice so bile sposobne ohraniti normalni krvni tlak, kar dokazuje, da postopek odstranitve celic ne vpliva na mehanske lastnosti žil. Seveda pa morajo raziskovalci razrešiti še vrsto problemov, eden med njimi so krvni strdki, ki nastajajo v žilah ledvice. Prav tako je ledvica zelo zapleten organ, ki ga sestavlja vsaj 22 različnih tipov celic. S pomočjo regenerativne medicine je raziskovalcem po svetu v laboratoriju že uspelo izdelati kožo, hrustanec, mehur, sečevod, sapnik in krvne žile, te pa so nato uspešno vsadili v paciente. Te nove tkivne strukture so bile iz okoliškega tkiva sposobne sprejemati kisik in hranila, dokler niso razvile svojih lastnih žil. »Sveti gral« regenerativne medicine pa ostaja izdelava bolj kompleksnih organov, kot so ledvice, jetra, srce in trebušna slinavka. V teh organih je veliko celic in morajo imeti, da preživijo, lastno oskrbo s kisikom. Ravno ta potreba po ogrodju organa s celotnim žilnim sistemom je razlog, zakaj raziskovalci raziskujejo možnosti odstranitve celic iz živalskih organov, ki bi jih nato nadomestili z bolnikovimi lastnimi celicami. Ideja, da bi pri zdravljenju ljudi uporabili živalske organe, sicer ni nova. Raziskovalci so do zdaj iz organov prašičev in glodalcev že izdelali ogrodja srca, jeter, pljuč in črevesja. Ta ogrodja so ponovno naselili s celicami, ki so specifične za te organe, ti novi organi pa so bili sposobni v laboratorijskih pogojih opraviti nekaj funkcij osnovnih organov. Prav tako že več kot tri desetletja uporabljajo pri zdravljenju srčnih zaklopk prašičje srčne zaklopke, ki jih očistijo celic. lo