V Sloveniji je 838 nivojskih prehodov ceste čez železniško progo, od tega jih je 335 zavarovanih z zapornicami ali polzapornicami ter svetlobnim in zvočnim znakom, kar 503 prehodi pa so zavarovani le s prometnimi znaki, običajno andrejevim križem. Lani se je število nesreč na nivojskih prehodih prvič po letu 2008 znova povzpelo čez 30, pri čemer se jih je 30 odstotkov zgodilo na aktivno zavarovanih prehodih. Umrlo je pet ljudi, trije več kot leta 2011, poškodovanih pa je bilo devet udeležencev.

Po besedah Vojka Radkoviča z republiškega inšpektorata za promet, energetiko in prostor statistika nesreč na železniških prehodih kaže, da z zapornicami zavarovani prehodi niso bolj varni, saj se tam zgodi tretjina nesreč. Številne prometne nesreče na nivojskih prehodih se namreč zgodijo zaradi predrznosti tako voznikov kot pešcev in kolesarjev, trdi Radkovič, v Društvu mestnih, občinskih in medobčinskih inšpektorjev in nadzornikov Slovenije pa opozarjajo, da na nevarno prečkanje nivojskih prehodov vpliva tudi neustrezna, zastarela ali celo neveljavna prometna signalizacija.

V Javni agenciji RS za varnost v prometu bodo tako do prihodnjega četrtka v okviru akcije »Ustavite se. Vlak se ne more.« opozarjali na previdnost pri prečkanju nivojskih prehodov, ker menijo, da je to lažje od (drage) modernizacije oziroma preurejanja nivojskih prehodov ceste čez železniško progo v nadvoze. Strokovnjaki za prometno varnost takšno logiko razmišljanja zavračajo. Andrej Brglez, inštruktor varne vožnje, se ne strinja, da so za nesreče na nivojskih prehodih vedno krivi predrzni vozniki. »Zelo je neodgovorno krivdo prisojati samo ljudem, saj je tudi strokovno dokazano, da so nekatere rešitve na infrastrukturi zelo slabe in bi jih morali nujno urediti,« je poudaril Brglez. Dodal je, da se nanj in njegove kolege s problemi in hkrati praktičnimi rešitvami obračajo tudi številni župani in uporabniki nezavarovanih nivojskih prehodov, vendar njihovega mnenja nihče ne upošteva. Brglez je ob tem prepričan, da ni vedno treba iskati le dragih rešitev, kot je gradnja nadvozov, temveč bi k varnosti pri prečkanju nivojskih prehodov pripomogla že pravilno urejena prometna signalizacija.

Na Direkciji za ceste sicer letos in v prihodnjih letih načrtujejo ukinitev nekaterih prehodov in gradnjo nadvozov. Letos ga bodo končali v Pušencih, v drugi polovici leta pa začeli gradnjo v Grobelnem, Zgornjem logu pri Litiji in v Ilirski Bistrici. Lani so na državni ravni sprejeli prostorski akt, ki predvideva ukinitev 10 nivojskih prehodov na odsekih Zidani most–Hrastnik, Brežnica–Poljčane, Sevnica–Blanca, na obvoznici Kidričevo in na prvem odseku južnega dela tretje razvojne osi. Direkcija prav tako načrtuje preusmeritev prometa na zavarovane prehode z desetih nivojskih prehodov, namestitev varnostnih naprav in zapornic na najmanj treh prehodih in pripravo projektne dokumentacije za ureditev še dodatnih petih nivojskih prehodov.