Smučarji skakalci začenjajo vrhunec sezone s popotnico, kakršne si še niso pridelali v zgodovini. Ker podirajo vse možne rekorde po številu osvojenih točk v svetovnem pokalu in stopničk, so sami sebe postavili v najožji krog favoritov za kolajne. Strokovno vodstvo s selektorjem Goranom Janusom, ki slovi kot izjemen praktik, je pred zahtevnim izzivom, da bo zračno eskadriljo pripravil na nastope pod bremenom pričakovanj.
Najbolj jih je občutil Primož Peterka, ki je prišel na svetovno prvenstvo leta 1997 v Trondheim na Norveškem pod strokovnim vodstvom Jelka Grosa kot velik favorit, saj je vodil v skupnem seštevku svetovnega pokala, a je popolnoma odpovedal. Na srednji skakalnici se sploh ni uvrstil v finale (31. mesto), na veliki je bil 13., kar je bilo daleč od njegovega slovesa, saj je bila to zima, v kateri je osvojil prvega od dveh velikih kristalnih globusov.
Če so skakalci in tudi nordijski kombinatorci prijetno presenečenje sezone, so največje razočaranje tekačice, za katere bo tekmovanje trenutek resnice. V pičlih dveh letih so slovenski smučarski teki znova skoraj tam, kjer so bili pred vzponom Petre Majdič. Del reprezentance s Fabjanovo in Višnarjevo na čelu je stopil v prevelike čevlje, potem ko je Majdičeva letvico postavila (pre)visoko.
Zaradi bližine tekmovališča je v tekaškem delu tudi mlajši rod. Einfaltova in Razingerjeva sta toliko stari, kot je bila Majdičeva ob debiju na svetovnih prvenstvih leta 1999 v Ramsauu, kjer se je uvrščala med 50. in 60. mestom. Einfaltova in Razingerja imata že kolajno z mladinskega svetovnega prvenstva, ki je Majdičeva ni imela nikoli. A Majdičeva je imela nekaj, s čimer jo je obdarila mati narava – neverjetno hitro regeneracijo po naporih.