Minister za izobraževanje, znanost, kulturo in šport Žiga Turk je, kot smo poročali že včeraj, za direktorja javnega zavoda Filmski studio Viba film imenoval Igorja Prodnika. Prodnik bo mandat nastopil s 1. marcem, imenovan pa je bil za obdobje petih let. Slovenski filmski ustvarjalci so, kot so zapisali v včerajšnjem odzivu, novico o imenovanju sprejeli »z veliko osuplostjo in nejevero«.

Dvom o neoporečni izbiri

Razpisni komisiji, ki je Prodnika ocenila s 46 od 50 možnih točk, namreč očitajo, da dela ni opravila strokovno in nepristransko. Od ministra pričakujejo, da zaradi zaščite javnega interesa razpisno komisijo nemudoma razreši in prekliče odločbo o imenovanju Prodnika. Če pa meni, da je bilo delo razpisne komisije »strokovno in etično neoporečno« in da je imenovanje Prodnika utemeljeno, so ga pozvali, da jim svoje argumente za to predstavi danes v prostorih Vibe. Kot so medtem že pojasnili na ministrstvu za izobraževanje, znanost, kulturo in šport, je minister do srede službeno v Bruslju, zato se sestanka ne bo mogel udeležiti.

Filmarji so v svojem pozivu še zapisali, da je Prodnik v strokovni javnosti znan po svojem razdiralnem upravljanju filmskih zadev, ko je v letih 2005–2008 opravljal funkcije generalnega direktorja direktorata za medije na ministrstvu za kulturo, predsednika nadzornega sveta in v. d. direktorja Filmskega sklada RS ter predsednika sveta javnega zavoda Filmski studio Viba film. V tem času je bila slovenska kinematografija deležna hudega razvojnega zastoja, k čemur je s svojimi odločitvami, kot pravijo, v veliki meri prispeval prav Prodnik. Najbolj objektivno in verodostojno po njihovih besedah dogajanje povzema poročilo računskega sodišča iz leta 2009 o poslovanju Filmskega sklada in ministrstva za kulturo.

Veliko nepravilnosti in škode

Računsko sodišče je namreč leta 2009 revidiralo pravilnost in smotrnost poslovanja Filmskega sklada Republike Slovenije v obdobju od 28. julija 2006 do 31. maja 2008 in izreklo negativno mnenje tako skladu kot ministrstvu za kulturo. Glavne ugotovitve, ki so se izrazile v negativnem mnenju, so se nanašale na izvajanje filmskega programa v letu 2007, ko je Filmski sklad »ponovno ovrednotil projekte po razveljavitvi odločb« in pri tem uporabil »nepravilna merila in kriterije«. Ta nepravilnost v poslovanju Filmskega sklada je bila ovrednotena v višini 829.334 evrov. Nekoliko »cenejša« (v višini 796.000 evrov) je bila druga nepravilnost, ki je bila v tem, da je sklad tri projekte vključil v tako imenovano izjemno sofinanciranje in odobril sanacijska sredstva za šest filmskih projektov, ki za to niso izpolnjevali pogojev. Skupaj s še nekaterimi drugimi nepravilnostmi je Filmski sklad zapravil skoraj 1,8 milijona evrov.

Tudi v presoji smotrnosti poslovanja je računsko sodišče odkrilo vrsto odstopanj, kot so ta, da sklad ni preverjal namenske porabe sredstev, razlogov za podaljšanje izvedbe projektov in razlogov za potrebna dodatna sredstva za dokončanje projekta. Davčni upravi je računsko sodišče poslalo dopis z opozorilom, da bi morale biti z vsemi tremi vršilci dolžnosti direktorja Filmskega sklada (to pa so bili Stane Malčič, Denis Miklavčič in Igor Prodnik) sklenjene pogodbe o zaposlitvi in temu primerno obračunane dajatve, ministrstvo za kulturo pa je bilo deležno negativnega mnenja računskega sodišča predvsem zato, ker ni izvajalo nadzora nad poslovanjem sklada. Prav tako pa mu je priporočilo preoblikovanje Filmskega sklada – kar se je zgodilo šele čez nekaj let s sprejetjem zakona, ki je Filmski sklad iz javnega sklada transformiral v javno agencijo, imenovano Slovenski filmski center. zv