Ana Baraga nenehno riše, čečka, skicira, trga in lepi. Njen osrednji medij je knjiga v vseh oblikah, od avtorskih skicirk in umetniške knjige ali spletnih blogovskih objav do časopisne in knjižne ilustracije. Knjiga, v kateri se prepletata risba in beseda, ji predstavljata čustveno in osebno izkušnjo, ki ponuja številne notranje dialoge in interpretacije. Bralce pogosto požgečka z navihanimi sugestijami in prikritimi pomeni, da bi odprla pot za manj razumsko in bolj intuitivno branje. Zanimajo jo meje realnega sveta, širina domišljije, fantazijski in sanjski svetovi ter pestrost čustvenega izražanja. Po predstavitvi prve avtorske knjige Besedarije besedne bedarije, sestavljene iz njenih moleskin skicirk, v katere je poleg risb zapisovala tudi kratke stihe, besedne zveze in druge poetične misli, je objavila tudi svojevrstni abecedarij ABC afektiranih dejanj emocionalnih živalic, katerega glavna misel je bila, da bi se otroci ob učenju črk morali naučiti tudi pestrosti čustvenega sveta. Kot ilustratorka je v svojem pisanem in igrivem stilu za vsako črko vzela eno čustvo in eno žival, ki ju je sestavila v nagajive in absurdne besedne zveze, kot so na primer »apatična antilopa aplavdira aligatorju« ali »flegmatičen flamingo frizira fikus«, »ganjeni gepard gosti gospo«, »hrepeneča hobotnica hrani hrčka«, »jezni jazbec jezdi jelena« in tako naprej. Ilustracije v knjižnih izdajah pa niso prepletene samo s kolaži in fotografijami; predloge pogosto računalniško obdela in redno objavlja na blogu, ki ji služi kot nadaljevanje knjižne izdaje Besedarij. V samoizdaji je založila tudi reinterpretacijo Aličinih dogodivščin v čudežni deželi in parodijo 21. 6. 1969 – Prvi človek na Luni.
Svoje knjige licencira v odprti licenci Creative Commons, ki tudi druge ustvarjalce in ustvarjalke privablja k ponovni uporabi in kreativnemu dialogu z njenimi deli. V sodelovanju s Katjo Perat je objavila Pravljice za tranzicijske otroke. Med drugim je kot ilustratorka sodelovala pri več izdajah časopisa Tribuna, kjer se je lotila tistih tematik, ki ji najbolj ležijo, to so feminizem, seksualnost, neprilagojenost, pestrost identitet, psihični odkloni ali čustveni ekstremi. Ilustracije je med drugim objavila tudi v Emzinu ob obletnici slovenskega lezbičnega in queer gibanja. Nedavno si je dala duška pri ilustracijah zodiakalnih znamenj za Knjigoskop na portalu airBeletrina, ob koncu leta 2012 pa so izšle njene ilustracije pri Založbi Buča v knjigi Gajba krompirja – Utrinki s poti osebne rasti avtorice Natalija Pavlin ter tako imenovana Strip-o-kritika pri Inštitutu za raziskovanje inovativnih umetnosti (IRIU), ki literarno kritiko prikazuje v stripovski obliki, za katero je Ana Baraga slikovno obdelala žanr grozljivke skozi besedo Katje Perat.
