V bolnišnicah mladi zdravniki delajo zastonj, saj zanje ni dovolj služb. Na novogoriškem zavodu za zaposlovanju je bilo konec lanskega leta na primer devet zdravnikov brez dela. V tamkajšnji bolnišnici pa brezplačno dela kar pet mladih zdravnikov, ki na tak način pridobivajo izkušnje, saj jih ne morejo zaposliti. Še več, v bolnišnici napovedujejo celo odpuščanje »vseh profilov«.
V zdravstvenih domovih še vedno primanjkuje zdravnikov, zato ponekod zaposlujejo strokovnjake iz tujine. V zdravniški zbornici se strinjajo, da bo treba spremeniti sistem specializacij in zdravnike usmeriti tja, kjer so potrebe. Poudarjajo pa, da bodo morali ob tem več odgovornosti prevzeti tudi direktorji bolnišnic in zdravstvenih domov.
Na plano prihajajo napake iz preteklosti
V zadnjem letu je postalo zaposlovanje mladih zdravnikov težavno. Prosta mesta v bolnišnicah so se precej popolnila, svoje so prispevale omejitve pri zaposlovanju v javnem sektorju. Poleg tega družinska medicina, ki jo je v sedanjem plačnem sistemu slabo odnesla, obremenitve zaposlenih pa so velike, pritegne manj mladih zdravnikov od bolnišnične ravni. Tako je iskalcev zaposlitve bistveno več, kot je možnosti za zaposlitev, ugotavljata prva moža novogoriške bolnišnice in zdravstvenega doma, Darko Žiberna in Marjan Pintar.
Glavni krivec za nastali položaj je po njunem zdravniška zbornica, ki ima glavno besedo pri kadrovanju in razporejanju zdravnikov. »Delodajalci na področju zdravstva bi morali obdržati eno temeljnih funkcij vodenja, to je zaposlovanje ključnih kadrov. Sedaj o vsem odločajo v Ljubljani,« pravi direktor novogoriškega zdravstvenega doma Pintar, Žiberna, ki vodi tamkajšnjo bolnišnico, pa dodaja: »Nerad kažem s prstom na osebe, krivec za nastali položaj je sistem dodeljevanja specializacij v zadnjih desetih letih. Na plano prihajajo napake iz preteklosti.«
Žiberna meni, da so težave pri zaposlovanju mladih zdravnikov povezane tudi z nepremišljenim zaposlovanjem tujih zdravnikov, s katerim je skušalo pred leti ministrstvo za zdravje zapolniti pomanjkanje zdravnikov v nekaterih strokah. Žiberna poudarja, da moramo v Sloveniji končno prenehati s »pravljicami o pomanjkanju zdravnikov«. V novogoriškem zdravstvenem domu so zaradi pomanjkanja zdravnikov ustreznih specialnosti zaposlovali tudi zdravnike iz tujine. »Upokojeno pediatrinjo smo nadomestili z zdravnico iz Beograda. Pogoje za upokojitev izpolnjujeta še dva zdravnika. Trenutno imamo štiri zaposlene zdravnike iz tujine, z izjemo enega pa so vsi starejši od 50 let,« pravi Pintar.
Ministrstvo: Trg se uravnava tudi sam
»Trg se uravnava tudi sam.« Tako na ministrstvu za zdravje odgovarjajo na pomisleke, da zakonodaja, s katero so v mandatu Dorijana Marušiča olajšali zaposlovanje zdravnikov iz tujine, današnjim razmeram ne ustreza. V letu 2011, ko je bil sprejet nov zakon, je bil naval velik, saj so prejeli 265 prošenj, leta 2012 je bilo teh prošenj 56, letos pa so prejeli zgolj dve, so pojasnili. V tem času so izdali 91 odločb o priznanju poklicne kvalifikacije, ki omogočajo zaposlovanje zdravnikov iz držav zunaj Evropske unije v slovenskem zdravstvu. Potrdili pa so, da se obetajo spremembe pri zdravniških specializacijah, kot je že večkrat napovedal minister za zdravje Tomaž Gantar.
Da so spremembe potrebne, se strinja tudi predsednik Zdravniške zbornice Slovenije prim. Andrej Možina. Kljub temu si zbornica po njegovem ne zasluži vloge dežurnega krivca za sedanje težave pri zaposlovanju, prav tako srž sedanjih težav ni v zaposlovanju tujih zdravnikov. »Gre za širši problem – vsi mladi so želeli v bolnišnice, zato so na primer izbirali specializacije za interniste in kirurge, splošna medicina pa zanje nekako ni bila zanimiva. Ministrstvo, zbornica in vsi drugi akterji bi morali poskrbeti, da bi bil družinski oziroma splošni zdravnik najbolj zaželen poklic, saj se medicina začne in konča v splošni ambulanti, a tega nismo znali narediti. Po svetu mladim družinskim zdravnikom na primer omogočijo stanovanje, za ta lep poklic pa se da mlade pridobiti tudi z mnogimi drugimi vzvodi. Pri nas so zdravniki namesto tega odhajali v bolnišnice, zdaj pa so se mesta tam nekako zapolnila,« ugotavlja Možina. Direktorji zdravstvenih domov imajo po njegovem tudi danes možnosti, da pritegnejo mlade zdravnike, je poudaril, zato vseh svojih težav ne smejo zvračati na državo. Z njimi pa se strinja, da bo treba odločanje o specializacijah postopoma vračati na raven zdravstvenih zavodov oziroma regij. »Imeti bodo morali večji vpliv na izbor specializantov, a bo moral posamezen zavod hkrati več vložiti v vzgojo mladega zdravnika. Bistveno bo moral biti izboljšan sistem mentorstva, od zahtev po kakovosti izobraževanja pa ne smemo odstopati.«
