Pri nas prezgodaj, to je pred 65. letom starosti, umre kar 30 odstotkov moških. Velik delež teh smrti povzročijo nesreče, a so pomemben vzrok za prezgodnjo umrljivost tudi rak in srčno-žilne bolezni, torej dve iz velike skupine kroničnih nenalezljivih bolezni, je ob predstavitvi mreže razširjenost problematike opisal Matija Cevc, predsednik Društva za zdravje srca in ožilja. »Naše nevladne organizacije imajo ogromno znanja, vendar vsaka zase. Če bomo z mrežo te organizacije povezali, si izmenjali izkušnje, začrtali iste poti, pripravili enoznačna priporočila za ljudi, sem prepričan, da bomo ta ambiciozen cilj zagotovo dosegli.«
Podporo prostovoljcem
V Sloveniji na področju javnega zdravja deluje veliko nevladnih organizacij; vsaka na svojem področju, a vse imajo skupen cilj, da se zmanjša obolevnost in umrljivost zaradi različnih bolezni. Pri tem ljudem dajejo podobna priporočila, kot so zdrava prehrana, telesne dejavnosti, izogibanje nezdravim navadam, zlasti kajenju. Da bi ta prizadevanja združili in bi postala bolj učinkovita, so pri Društvu za zdravje srca in ožilja ustanovili Nacionalno mrežo nevladnih organizacij s področja javnega zdravja 25 x 25. Z njo želijo v Sloveniji uresničiti dolgoročni cilj OZN, da se do 2025 umljivost zaradi kroničnih nenalezljivih bolezni zmanjša za 25 odstotkov. Nevladne organizacije se soočajo s precejšnjo kadrovsko šibkostjo, tudi s pomanjkljivim znanjem ljudi, ki so po navadi vključeni kot prostovoljci. Zato želijo v okviru mreže tem organizacijam pomagati, da se usposobijo, postanejo močnejše in delujejo bolj učinkovito, na ta način pa se bo krepila vloga in pomen nevladnega sektorja na področju zdravja v Sloveniji, je pojasnila Nataša Jan, vodja projekta Mreža 25 x 25. V okviru mreže bodo tako organizirali delavnice, na katerih se bodo lahko društva in zveze bolnikov seznanili z uspešnimi metodami dela, svetovali jim bodo o prijavi na razpise, pri načrtovanju preventivnih programov, nudili izobraževanje in usposabljanje kadrov... Oblikovali bodo katalog storitev za podjetja in šole, pri katerih bi nevladne organizacije lahko sodelovale, na primer pri krepitvi zdravja na delovnem mestu. Pripravili bodo model dobre prakse sodelovanja z lokalno skupnostjo, torej kako naj se organizacije učinkovito vključijo v načrt razvoja občine.
Skupaj po avtocesti
Prav tako bodo ustanovili delovne skupine iz različnih zdravstvenih področij in po njih dajali predloge za spremembe zakonov in predpisov s področja zdravja na nacionalni in evropski ravni. Ministrstvu za zdravje bodo predlagali, da ustanovi delovno skupino, ki bo oblikovala nacionalno krovno strategijo za obvladovanje vseh kroničnih nenalezljivih bolezni, v kateri bi združili že obstoječe strategije za posamične kronične nenalezljive bolezni. Kot trajnostno naravnan program – financiranje mreže s pomočjo Evropskega socialnega sklada in ministrstva za pravosodje in javno upravo se namreč izteče maja prihodnje leto – pa želijo ustanoviti Center nevladnih organizacij za javno zdravje, v katerem bo delovala tudi šola za nevladne organizacije s področja javnega zdravja, v okviru katere bodo oblikovali katalog znanj in veščin za učinkovito delo in vodenje nevladnih organizacij. Eno prvih se je v mrežo vključilo Slovensko združenje za boj proti raku na dojki Europa Donna. »Ob svojem dolgoletnem delu pogrešam organizacijo, ki bi nas združila: veliko naše energije gre v nič, saj hodimo vsak po svoji potki, namesto da bi se združili in bi šli vsi skupaj po avtocesti,« je povedala predsednica združenja Mojca Senčar. Poudarila je, da je pomembno, da stopijo skupaj ne samo pri preventivi, ampak tudi pri dejavnostih, ki jih opravljajo za bolnike: »Vemo, da smo preslišani in nas ne vabijo k sodelovanji pri oblikovanju zakonodaje, tudi zato, ker nismo povezani.«
V Sloveniji je v preteklosti že bilo nekaj poskusov povezovanja združenj bolnikov, a niso bili uspešni. Na vprašanje, zakaj menijo, da bo sedaj drugače in bo mreža zaživela, je Matija Cevc odgovoril, da so se vmes vsi nekaj naučili, predvsem to, da bodo skupaj bolj uspešni. »Glede na to, da se je mreži v kratkem času pridružilo že 20 organizacij, je to znak, da tudi drugi čutijo podobno.«